Točka: Visoki Kanin

VISOKI KANIN, 2587 m, je najvišji vrh Kaninskega pogorja, najbolj vzhodnega dela Zahodnih Julijskih Alp.

Kaninsko pogorje je najobsežnejše pogorje Zahodnih Julijskih Alp. Njegovo trikotno obliko omejujeta na s. strani Reklanska in Rabeljska gorska dolina, na jz. Rezija, na v., jv. in j. pa dolina Koritnice, Bovška kotlina in dolina Učje. Po glavnem grebenu, v katerem se dviguje tudi Visoki Kanin, poteka državna meja. Na j. in s. strani grebena se 200 do 300 m pod njim raztezajo obširne, večinoma gole visokogorske kraške planote z razpokami, žlebiči, kotliči, brezni in ledeniško preoblikovanimi krnicami. Planota se s precej strmimi, poraščenimi bregovi lomi v Bovško kotlino. Nekoč je bilo v nižjem delu pogorja več planin, zdaj pasejo le na obnovljeni planini Krnica (1240 m). Tudi na italijanski strani sta tik pod grebenom dva manjša ledenika: Kaninski in Prestreljeniški led; na tej strani so tudi stalna snežišča.
Kaninsko pogorje je zgrajeno iz zgornjetriasnih apnencev in dolomitov. Voda ob obilnih padavinah pronica v notranjost pogorja in pride na dan v mnogih izvirih nad Bovško kotlino in dolinama Soče in Učje; eden takih je slap Boka pri Žagi. Pogorje ima zaradi bližine morja in obrobne lege največ padavin v Julijskih Alpah. Debela snežna odeja leži do poletja. Na Kaninskih in Prestreljeniških podih so obširna smučišča, smučišča pa so tudi na italijanski strani nad prevalom Neveja.

V kaninskem pogorju je več lepih razglednih vrhov, na katere pripeljejo markirana pota. V mejnem grebenu so to poleg Visokega Kanina še Prestreljenik (2499 m), Velika Črnelska špica (2332 m) in Jerebica (2126 m), v. od glavnega grebena pa Rombon ali Veliki vrh (2208 m). Pristop na te vrhove, razen na Jerebico, je močno olajšan, če se na Prestreljeniške pode pripeljemo z gondolsko žičnico.

Visoki Kanin stoji nekako v sredi Kaninskega pogorja. V. vesine se spuščajo na melišča Dolgi prodi, z. od Kaninskih podov, kratka s. stena pa pada na ledenik Kaninski led. Vrh je zlit z malo nižjim Malim Kaninom (2572 m) na j. strani. Prvi se je leta 1842 povzpel na vrh Otto Sendtner. Vse do izgradnje gondolske žičnice je bil Veliki Kanin (in tudi drugi vrhovi) zaradi dolgega pristopa slabo obiskan.

Visoki Kanin je eno najlepših razgledišč v tem delu Julijskih Alp. Na v. strani so pod nami obširni Kaninski podi, Bovška kotlina ter vrhovi in grebeni Vzhodnih Julijskih Alp z Jalovcem, Triglavom, Krnom in Spodnjimi Bohinjskimi gorami. Od vrha proti dolini Učje se pred nami zvije j. greben Kaninskega pogorja z več dvatisočaki, med katerimi je najvišji Vrh Laške Planje (2448 m). V tej smeri je zatem Stolovo pogorje, daleč na obzorju pa se za Furlansko ravnino blešči Tržaški zaliv. Na z. strani sta globoko pod nami Reklanska dolina in Rezija, naprej pa se kažejo vrhovi Dolomitov. Proti s. je prelep pogled na mogočno skupino Viša in Montaža, sv. pa na Mangrtsko pogorje.