Točka: Uršlja gora

Uršlja gora (1699 m), staro ime Plešivec, je najvzhodnejši vrh v Karavankah, ki se še dviga nad gozdno mejo. Ime Plešivec je gora dobila po travnatem vrhu, zato se od juga vidi, kot bi bila plešasta. Ime Uršlja gora pa ima po gotski cerkvi sv. Uršule, ki so jo leta 1602 zgradili kmetje iz okoliških krajev na pobudo tedanjega ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Prebivalci Mežiške doline jo imenujejo le Gora. Grajena je iz apnencev in dolomitov, vmes pa so plasti skrilavcev in laporjev.

Gora je z vseh strani precej strma in daje zaradi svoje osamelosti mogočen vtis. Vsa pobočja so porasla, le na s. strani pod vrhom je pečevje s steno Šmohorca, v kateri je nekaj zahtevnih plezalnih smeri. Pod 1200 m so po pobočjih samotne kmetije, nekaj pa jih je bilo po 2. svetovni vojni opuščenih. Na UršIji gori rastejo nekatere značilne alpske rastline, med njimi zelo redka kortuzovka ali rdeči zvonček (v Sloveniji le še na Peci in v Hudi luknji). Ruševci pa so posebna značilnost živalskega sveta. Na vrhu stoji visok stolp z RTV in telekomunikacijskimi antenami, zraven pa je poslovna stavba z napravami. Na robu nad planinskim domom pa je spomenik koroškim borcem, ki so padli v bojih za Koroško v letih 1918 in 1919.

Z Uršlje gore je obširen razgled. Na v. in jv. ležijo Mislinjska, Šaleška in Spodnja Savinjska dolina, lepo vidimo Slovenj Gradec, Mislinjo, Velenje in Šoštanj, zadaj pa Pohorje, Paški Kozjak, Goro Oljko, Posavsko hribovje; proti j. so Smrekovec, Golte, Dobrovlje, Menina, za Belimi Vodami vidimo tudi košček Zgornje Savinjske doline okrog Mozirja; od jz. proti sz. se zvrstijo Savinjske Alpe z Ojstrico, Raduha, Olševa, Peca in Svinška planina; na s. leži Mežiška dolina z Ravnami in Prevaljami, v podnožju Uršlje gore vidimo Ivarčko jezero in Kotlje, naprej Preški vrh in Selovec, zadaj pa Strojno, Černeško goro in Golico; proti sv. se kaže delček Dravske doline z Dravogradom in Košenjak nad njo. Ob dobri vidljivosti vidimo tudi Julijce s Triglavom in Visoke Ture z Grossglocknerjem.