Točka: Planinska koča na Krimu

Tel: 01 4335081

Planinska koča stoji na vrhu Krima, najvišjem vrhu Krimskega hribovja v severnem delu velike Notranjske planote, ki jo prištevamo k Dinarskemu gorskemu sistemu. Postojanko je po 2. svetovni vojni zgradilo Turistično društvo Rudnik, potem pa je bila več kot 20 let v posesti nekdanje jugoslovanske vojske in obiskovalcem nedostopna. Po razglasitvi samostojne države Slovenije jo je prevzelo Ministrstvo za obrambo, ki jo je leta 1992 dalo v najem PD Podpeč-Preserje. PD je po prevzemu izvršilo nujna popravila, opremilo ležišča in kupilo potrebno opremo. Planinsko kočo so slovesno odprli 20. septembra 1992. V letih 1994 in 1995 so kočo temeljito obnovili in vključili telefon. Kasneje so naredili tudi centralno ogrevanje in leta 2003 nove sanitarije v prizidku koče. Ljubljansko geodetsko društvo pa je 26. oktobra 1994 odkrilo pri koči obeležje v spomin na prvo izmero zemljiškega katastra današnje Slovenije v letih 1817 do 1828. Izhodišče koordinatnega sistema je bil Krim, ki je še zdaj najpomembnejša trigonometrična točka v Sloveniji.
Koča je odprta od sredine junija do sredine septembra vsak dan, razen ob ponedeljkih in četrtkih, za najavljene skupine pa po njihovih željah, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.
V gostinskem prostoru je 60 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 50 sedežev; v dveh sobah je 30 skupnih ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski in spalna prostora ogrevajo s centralno kurjavo, jedilnico pa še dodatno s pečjo; tekoča voda, elektrika, telefon.

Razgledi:

S Krima je prelep razgled na vse strani. Na severu leži pod nami Ljubljanska kotlina z Ljubljano, za njo vidimo Rašico, Mengeš, Domžale in Kamnik, zadaj pa veličastno panoramo Kamniških in Savinjskih Alp od Storžiča do Raduhe. Na vzhodni strani se za Barjem in Grosupeljsko kotlino vleče dolgo Posavsko hribovje s Kumom; proti severovzhodu se za Čemšeniško planino kažeta Paški Kozjak in Pohorje, proti jugovzhodu pa za Dolenjskim gričevjem Gorjanci. Na jugu se razprostira Rakitniška planota s Slivnico in Blokami na južnem robu, naprej pa vidimo Javornike, Snežnik, Goteniško in Veliko goro; v bližini se dvigata Mokrec in Kurešček. Na jugozahodu vidimo za Pokojiško planoto gozdnato Hrušico in Nanos; v tej smeri se ob dobri vidljivosti vidi tudi Tržaški zaliv. Na zahodni strani je v bližini južni del Barja z Vrhniko na obrobju, nad njo se dviga Ulovka, za njo pa Idrijsko hribovje z Javornikom in Trnovski gozd z Golaki na severnem robu. Proti severozahodu se nad Barjem dviga Polhograjsko hribovje z Grmado in Toščem, naprej vidimo Škofjeloško hribovje z Blegošem, Ratitovec, potem pa Julijce s Triglavom in severno od njih Karavanke s Stolom.

Dostop:

Avto: lokalna cesta, ki se od asfaltne lokalne ceste Preserje–Rakitna odcepi dober km pred Rakitno na levo, do parkirnega pros-tora pod kočo 8 km.

ŽP Preserje, AP Preserje, Rakitna in Iški Vintgar. Z ŽP Preserje skozi vasi Kamnik pod Krimom in Preserje ter zaselek Planinca 3 h, z AP Preserje 30 minut manj. Z AP v Rakitni po markirani poti 2 h. Od Doma v Iškem Vintgarju mimo partizanske bolnišnice Krvavica 2 h 30.

Nadaljnje informacije:

KRIM, 1107m, je najvišji vrh Krimskega hribovja na s. delu velike Notranjske planote, ki jo še prištevamo k Dinarskemu gorskemu sistemu. To je hribovje od Kureščka do Ljubljanskega vrha na j. strani Barja. Če ga gledamo iz Ljubljane, vidimo Krim v sredini hribovja kot lepo kopo, poraščeno s smrekovimi in jelovimi gozdovi. Na j. strani Krima se razprostira Rakitniška planota z lepim naseljem Rakitna (789 m), v katerem je zaradi izredno zdravega podnebja mladinsko okrevališče; ta planota je najbolj severni del velike Notranjske planote. Globoko vre¬zana deber Iške loči na v. Krim od Mokreca (1059 m), na z. pa Borovniška dolina od Pokojiške planote z Ljubljanskim vrhom (819 m). Tako kot vsa Notranjska planota je tudi Krim sestavljen v glavnem iz apnencev in dolomitov, med katerimi se pojavljajo neprepustne plasti skrilavcev in peščenjakov. Krimsko hribovje je malo poseljen del planote, tod se razprostirajo obširni gozdovi, v katerih prevladuje iglasto drevje, ki pa je marsikje pomešano z bukovjem. Iz gozdov je v doline speljanih veliko gozdnih cest.
Razgled s Krima je med najlepšimi v Sloveniji. Na s. leži pod nami Ljubljanska kotlina z Ljubljano, za njo vidimo Rašico, Domžale, Mengeš in Kamnik, zadaj pa veličastno kuliso Kamniških Alp od Storžiča do Raduhe. Proti sz. se nad Barjem dviga Polhograjsko hribovje z Grmado in Toščem, naprej vidimo Škofjeloško pogorje z Blegošem, Ratitovec, potem pa mogočne Julijce s Triglavom, s. od njih pa Karavanke s Stolom. Na z. strani je v bližini j. del Barja z Vrhniko na obrobju, nad njo se dviga Ulovka, za njo pa Idrijsko hribovje z Javornikom in Trnovski gozd z Golaki na s. robu. Proti jz. se za Pokojiško planoto in gozdnato Hrušico kaže Nanos, v tej smeri pa ob dobri vidljivosti opazimo tudi Tržaški zaliv. Na j. se razporostira Rakitniška planota s Slivnico in Blokami na j. robu, naprej pa vidimo Javornike, Snežnik, Goteniško, Veliko in Malo goro, v bližini pa Mokrec in Kurešček. V. je za Barjem in Grosupeljsko kotlino Posavsko hribovje s Kumom, proti sv. pa se za Čemše- niško planino kažeta Paški Kozjak in Pohorje.