Točka: Planinski dom na Mrzlici

Tel: 03 5641535

Prvo planinsko kočo je na sedlu med obema vrhovoma Mrzlice postavila in 28. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD; poimenovali so jo Hausenbichlerjeva koča po Janezu Hausenbichlerju (1838-1896), velikem narodnjaku in žalskem županu, ki je rad zahajal na Mrzlico. Leta 1930 je kočo prevzela Trboveljska podružnica SPD, ki je v bližini zgradila in 20. septembra 1931 odprla nov, večji planinski dom. Partizani so 6. julija 1942 obe postojanki požgali, da bi preprečili nastanitev okupacijskih enot. Na temeljih požganega doma so postavili leseno kočo in jo odprli 21. julija 1946; ob njej so leta 1949 odprli še depandanso. V letih 1961-1963 so zgradili nov, velik planinski dom, ki so ga odprli 8. septembra 1963. Na bližnji Štorovi ravni so leta 1965 odprli še Poldetovo kočo, ki ima ime po Leopoldu Majdiču (1891-1960), predvojnem in povojnem planinskem aktivistu v Trbovljah. Poldetova koča je depandansa planinskega doma. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali. Leta 1991 so napeljali telefon in obnovili fasado, naslednje leto pa zgradili stanovanje za oskrbnika. Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih so 104 sedeži, točilni pult, na terasi je 48 sedežev; v 20 sobah je 74 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. V Poldetovi koči je dnevni prostor, 5 sob z 11 posteljami in skupno ležišče z 18 ležišči.

Razgledi:

Z vrha Mrzlice (1122 m) je širok razgled. Na vzhodu vidimo Gozdnik, Šmohor, Malič, Tolsti vrh, Boč, Donačko goro; od vzhoda proti jugu se dvigajo Kopitnik, Veliko Kozje, Lisca, Bohor, Gorjanci, Kum; od juga proti zahodu vidimo Snežnik, Javornike, Nanos in Julijce s Triglavom; od zahoda proti severu so Čemšeniška planina, Dobrovlje, Golte, Gora Oljka, Kamniške Alpe, Svinška planina, Obir, Raduha, Peca in od zahoda proti severu Uršlja gora, Paški Kozjak, Pohorje, Konjiška gora. Pod nami je na severu Savinjska dolina s Polzelo, Braslovčami, Šempetrom, Preboldom in Žalcem, na jugu so revirji s Hrastnikom in Trbovljami ter na vzhodu dolina Rečice proti Laškemu.

Dostop:

Avto: do doma po deloma precej strmi cesti, ki se na Prevalu odcepi od regionalne ceste Trbovlje-Prebold, 4km;

ŽP, AP Trbovlje, Hrastnik, Šempeter v Savinjski dolini; AP Prebold, Zabukovica: iz Trbovelj (lokalna AP stanovanjski blok K/4) čez Ostenk 2h30; iz Trbovelj (lokalna AP na Fakinovem trgu) po TV mimo Potoka in kmetije Vrhar 2h30; iz Hrastnika (končna lokalna AP Rudnik) prek Kala 2h30; iz Prebolda mimo Lovskega doma pod Golavo 3h; iz Šempetra skozi Šešče in Matke 4h; iz Zabukovice mimo Jagra 3h.

Nadaljnje informacije:

MRZLICA, 1122 m, je vrh v Mrzliškem pogorju, ki se razteza od Trojan prek Čemšeniške planine, Javorja, Svete planine, Mrzlice, Gozdnika in Maliča do Savinje med Celjem in Laškim; pogorje se na s. spušča v Spodnjo Savinjsko dolino, na j. strani pa v Zagorsko, Trboveljsko in Hrastniško kotlinico. Čeprav je Mrzlica šele tretji najvišji vrh pogorja, mu je dala ime zaradi svoje središčne lege, in ker je vidna daleč naokoli. Mrzliško pogorje je del dolge trojanske gorske gube (ime ima po Trojanah), ki se vleče od Domžal prek Mrzliškega pogorja in se onstran Savinje nadaljuje prek Tolstega vrha, Resevne in Rudnice do lvanščice na Hrvaškem. Vrhovi Mrzliškega pogorja so zgrajeni iz triasnih apnencev in dolomitov, nižji predeli pa iz skrilavcev, vanje so potoki zarezali globoke doline in grape. Mrzlica je v glavnem poraščena z bukovim gozdom, vmes se pojavljajo tudi iglavci. Na prisojnih pobočjih in zavetnih legah so raztresene kmetije z njivami, travniki in sadovnjaki, najvišje segajo kar do 800 m visoko. V gozdovih in na travnikih prevladuje srednjeevropska flora, na prisojnih in toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. opojno zlatico ter navadni zlati koren in tržaški svišč, ki imata tod najsevernejše rastišče.
Mrzlica ima dva vrha, med katerima je travnato sedlo; na z. imajo radioamaterji svojo postojanko in antenski stolp za razne strokovne službe. Na Mrzlico so zahajali ljubitelji gora že v prejšnjem stoletju, med njimi tudi žalski župan in velik narodnjak Janez Hausenbichler (1838-1896). Posebno znana je postala, ko je Savinjska podružnica SPD odprla leta 1899 na sedlu med obema vrhovoma planinsko kočo, poimenovano po žalskem županu Hausenbichlerjeva koča. Idejo za postavitev je dal Fran Kocbek, načelnik Savinjske podružnice SPD, nekdanji žalski učitelj. Mrzlica pa je znana po praznovanjih delavskega praznika 1. maja in planinskih srečanjih, ki se jih v velikem številu udeležujejo prebivalci iz revirjev in Savinjske doline.