Išči po točkah

Informacije o kraju

Brezov gaj
Relacija: Črnomelj - Brezov gaj
Čas in dolžina: 50 minut, 2.8 km
V nahrtbnik Podrobno
Talčji Vrh
Relacija: Črnomelj - Talčji Vrh
Čas in dolžina: 50 minut, 3.2 km
V nahrtbnik Podrobno
Gradac
Relacija: Gradac - Črnomelj
Čas in dolžina: 1 ura 45 minut, 6.7 km
V nahrtbnik Podrobno
Žaga
Relacija: Črnomelj - Žaga
Čas in dolžina: 10 ur 50 minut, 37.7 km
V nahrtbnik Podrobno
Črnomelj
Črnomelj
Planina
Relacija: Planina - Črnomelj
Čas in dolžina: 2 uri 10 minut, 9.6 km
Podrobno
Metlika
Relacija: Metlika - Črnomelj
Čas in dolžina: 3 ure 45 minut, 15.3 km
Podrobno
Potok
Relacija: Potok - Črnomelj
Čas in dolžina: 48 ur 50 minut, 164.5 km
Podrobno
Lokve
Relacija: Črnomelj - Lokve
Čas in dolžina: 1 ura 10 minut, 4 km
Podrobno
Metlika
Relacija: Črnomelj - Metlika
Čas in dolžina: 4 ure 10 minut, 15.3 km
Podrobno
Ljubljana
Relacija: Ljubljana - Črnomelj
Čas in dolžina: 32 ur 10 minut, 111.4 km
Podrobno
Planinski dom na Mirni gori
Relacija: Črnomelj - Planinski dom na Mirni gori
Čas in dolžina: 4 ure 5 minut, 10.9 km
Podrobno
Krško
Relacija: Krško - Črnomelj
Čas in dolžina: 21 ur 45 minut, 74.6 km
Podrobno
Kuželjska stena
Relacija: Kuželjska stena - Črnomelj
Čas in dolžina: 13 ur 50 minut, 49.5 km
Podrobno
Naklo (razpotje)
Relacija: Črnomelj - Naklo (razpotje)
Čas in dolžina: 1 ura 10 minut, 4.1 km
Podrobno
Rožič Vrh (razpotje)
Relacija: Črnomelj - Rožič Vrh (razpotje)
Čas in dolžina: 1 ura 30 minut, 5 km
Podrobno
Rodine
Relacija: Črnomelj - Rodine
Čas in dolžina: 1 ura 40 minut, 5.2 km
Podrobno
Gradac
Relacija: Črnomelj - Gradac
Čas in dolžina: 6.7 km
Podrobno
Planina
Relacija: Črnomelj - Planina
Čas in dolžina: 3 ure 20 minut, 9.6 km
Podrobno
Sv. Ilija
Relacija: Črnomelj - Sv. Ilija
Čas in dolžina: 9.9 km
Podrobno
Planinski dom na Mirni gori
Relacija: Planinski dom na Mirni gori - Črnomelj
Čas in dolžina: 10.9 km
Podrobno
Črmošnjice
Relacija: Črnomelj - Črmošnjice
Čas in dolžina: 6 ur 45 minut, 21 km
Podrobno
Dolenjske Toplice
Relacija: Dolenjske Toplice - Črnomelj
Čas in dolžina: 37.1 km
Podrobno
Kostel
Relacija: Črnomelj - Kostel
Čas in dolžina: 11 ur 30 minut, 39 km
Podrobno
Kostel
Relacija: Kostel - Črnomelj
Čas in dolžina: 11 ur, 39 km
Podrobno
Novo mesto (Glavni trg)
Relacija: Novo mesto (Glavni trg) - Črnomelj
Čas in dolžina: 42.5 km
Podrobno
Otočec
Relacija: Otočec - Črnomelj
Čas in dolžina: 14 ur 10 minut, 53.1 km
Podrobno
Kočevje
Relacija: Črnomelj - Kočevje
Čas in dolžina: 58.8 km
Podrobno
Trebnje
Relacija: Trebnje - Črnomelj
Čas in dolžina: 62.2 km
Podrobno
Šmarješke Toplice
Relacija: Šmarješke Toplice - Črnomelj
Čas in dolžina: 18 ur 30 minut, 70.1 km
Podrobno
Kos
Relacija: Kos - Črnomelj
Čas in dolžina: 25 ur 10 minut, 85.9 km
Podrobno
Opoka
Relacija: Črnomelj - Opoka
Čas in dolžina: 124.6 km
Podrobno
Boč
Relacija: Črnomelj - Boč
Čas in dolžina: 42 ur 10 minut, 139.3 km
Podrobno
Žiri
Relacija: Žiri - Črnomelj
Čas in dolžina: 152.5 km
Podrobno
Mojstrana
Relacija: Mojstrana - Črnomelj
Čas in dolžina: 215.6 km
Podrobno
Črnomelj
Črnomelj
Izdelaj nov izlet
Gančani - Tumova koča na Slavniku
Relacija: Gančani - Tumova koča na Slavniku
Čas in dolžina: 326 ur, 1068.6 km
Podrobno
Žaga - Planinski dom na Mirni gori
Relacija: Žaga - Planinski dom na Mirni gori
Čas in dolžina: 14 ur 45 minut, 48.5 km
Podrobno
Gradac - Dolenjske Toplice
Relacija: Gradac - Dolenjske Toplice
Čas in dolžina: 12 ur 25 minut, 43.7 km
Podrobno
Kostel - Metlika
Relacija: Kostel - Metlika
Čas in dolžina: 15 ur 10 minut, 54.4 km
Podrobno
Brezov gaj - Gradac
Relacija: Brezov gaj - Gradac
Čas in dolžina: 9.5 km
Podrobno
Talčji Vrh - Gradac
Relacija: Talčji Vrh - Gradac
Čas in dolžina: 9.9 km
Podrobno
Lokve - Gradac
Relacija: Lokve - Gradac
Čas in dolžina: 3 ure, 10.7 km
Podrobno
Planinski dom na Mirni gori - Gradac
Relacija: Planinski dom na Mirni gori - Gradac
Čas in dolžina: 17.6 km
Podrobno
Turn (razpotje) - Gradac
Relacija: Turn (razpotje) - Gradac
Čas in dolžina: 24.8 km
Podrobno
Sv. Lovrenc - Gradac
Relacija: Sv. Lovrenc - Gradac
Čas in dolžina: 7 ur 10 minut, 25.3 km
Podrobno
Semič - Gradac
Relacija: Semič - Gradac
Čas in dolžina: 7 ur 50 minut, 26.1 km
Podrobno
Metlika - Žaga
Relacija: Metlika - Žaga
Čas in dolžina: 53 km
Podrobno
Metlika - Kostel
Relacija: Metlika - Kostel
Čas in dolžina: 15 ur 15 minut, 54.4 km
Podrobno
Črmošnjice - Potok
Relacija: Črmošnjice - Potok
Čas in dolžina: 71.8 km
Podrobno
Metlika - Bosljiva Loka
Relacija: Metlika - Bosljiva Loka
Čas in dolžina: 23 ur 5 minut, 79 km
Podrobno
Šmarješke Toplice - Planinski dom na Mirni gori
Relacija: Šmarješke Toplice - Planinski dom na Mirni gori
Čas in dolžina: 23 ur 25 minut, 83.7 km
Podrobno
Šmarješke Toplice - Lukov dom
Relacija: Šmarješke Toplice - Lukov dom
Čas in dolžina: 29 ur 5 minut, 102.6 km
Podrobno
Otočec - Kočevje
Relacija: Otočec - Kočevje
Čas in dolžina: 34 ur 30 minut, 118.5 km
Podrobno
Planina - Koča na Bohorju
Relacija: Planina - Koča na Bohorju
Čas in dolžina: 125 km
Podrobno
Šmarješke Toplice - Kočevje
Relacija: Šmarješke Toplice - Kočevje
Čas in dolžina: 38 ur 50 minut, 135.4 km
Podrobno
Lisca sedlo - Kuželjska stena
Relacija: Lisca sedlo - Kuželjska stena
Čas in dolžina: 181.8 km
Podrobno
Vrh nad Laškim - Besnica
Relacija: Vrh nad Laškim - Besnica
Čas in dolžina: 348.9 km
Podrobno
Acman (razpotje) - Ljubljana
Relacija: Acman (razpotje) - Ljubljana
Čas in dolžina: 137 ur 55 minut, 459.4 km
Podrobno
Anžejev križ (razpotje) - Bločice
Relacija: Anžejev križ (razpotje) - Bločice
Čas in dolžina: 488.4 km
Podrobno
Ljubljana - Jezerski vrh
Relacija: Ljubljana - Jezerski vrh
Čas in dolžina: 556.1 km
Podrobno
Acman (razpotje) - Koča na Soriški planini
Relacija: Acman (razpotje) - Koča na Soriški planini
Čas in dolžina: 174 ur 40 minut, 575.2 km
Podrobno
Koča na Soriški planini - Acman (razpotje)
Relacija: Koča na Soriški planini - Acman (razpotje)
Čas in dolžina: 575.3 km
Podrobno
Acman (razpotje) - Koča na Petrovem brdu
Relacija: Acman (razpotje) - Koča na Petrovem brdu
Čas in dolžina: 176 ur 30 minut, 582.8 km
Podrobno
Gančani - Ljubljana
Relacija: Gančani - Ljubljana
Čas in dolžina: 209 ur 15 minut, 688.8 km
Podrobno
Acman (razpotje) - Planinski dom na Sviščakih
Relacija: Acman (razpotje) - Planinski dom na Sviščakih
Čas in dolžina: 789.8 km
Podrobno
Gančani (razpotje) - Furlanovo zavetišče pri Abramu
Relacija: Gančani (razpotje) - Furlanovo zavetišče pri Abramu
Čas in dolžina: 287 ur 10 minut, 941 km
Podrobno

ČRNOMELJ, 163 m, 5854 preb. Mesto s starim jedrom stoji na podolgovatem pomolu nad sotočjem reke Lahinja in potoka Dobličica, nove četrti pa se širijo po valovitem svetu zunaj tega območja. Črnomelj je prometno, gospodarsko in kulturno središče Bele krajine. Tam je križišče pomembnih cest proti Metliki in Novemu mestu, Semiču in naprej proti Ljubljani, proti Vinici, Delnicam ali Karlovcu, prek Starega trga ali Koprivnika v Kočevje ter v Adlešiče. Skozi Črnomelj teče železniška proga Ljubljana–Karlovac.

Mesto je bilo naseljeno že v starejši železni dobi. Na griču Sadež nad mestom so odkrili žarne grobove, v bližini gimnazije pa prazgodovinsko gradišče. Precej najdb je iz rimskega časa, med njimi sedem kamnitih nagrobnikov, ki so vzidani v zidovje obeh cerkva in razstavljeni na dvorišču gradu. Ob župnijski cerkvi so odkrili tudi pet staroslovanskih grobov iz 10. in 11. stol. Srednjeveška naselbina je nastala ob gradu, ki ga je leta 1165 sezidal Oton Kraški. Imela je varno lego na pomolu, ki so ga spremenili v otok, ko so v 15. stol. skopali jarek, tako da je bila naselbina dostopna le po dvižnem mostu. Zaradi nevarnosti pred turškimi vpadi so naselje obdali še z obzidjem. Kraj je bil kot Schirnomel prvič omenjen leta 1228, ko je oglejski patriarh tam ustanovil prafaro; leta 1268 jo je prevzel križniški red. Gradu in gospoščini so v srednjem veku gospodarili gospodje Črnomaljski. Leta 1277 je bil Črnomelj prvič omenjen kot trg. Leta 1407 je dobil mestne pravice, s tem pa tudi svoje sodstvo, mestno upravo in sedem sejmov na leto. Turki so mesto oblegali kar devetnajstkrat, požigali so okolico, mesta pa zaradi dobre obrambe niso mogli zavzeti. Črnomelj je bil močna trdnjava za obrambo pred Turki vse do leta 1579, ko je to nalogo prevzela na novo zgrajena trdnjava v Karlovcu. V obdobju od 1348 do 1724 je v mestu večkrat morila kuga, leta 1855 pa kolera.

V 2. polovici 16. stol. je bila v Črnomlju ustanovljena luteranska cerkvena občina; skrbela je tudi za mestno šolo, v kateri so poleg latinice poučevali še glagolico in cirilico. Šolo so pod pritiskom protireformacije zaprli v začetku 17. stol.

V 16. stol. so gospode Črnomaljske nasledili Frankopani, potem pa se je zvrstilo več lastnikov. Ko je Črnomelj izgubil svojo obrambno vlogo, je začel nazadovati. V obdobju Ilirskih provinc je bil tam sedež kantona. Čeprav je bila redna šola organizirana že v obdobju cesarja Jožefa II., je šele leta 1846 dobila primerne prostore v preurejeni stari mestni hiši. Politično in kulturno življenje je spodbudila leta 1868 ustanovljena čitalnica. V začetku 20. stol. se je zaradi gospodarske krize precej meščanov izselilo; leta 1900 je v Črnomlju živelo 1136, leta 1910 pa le 978 ljudi. K izboljšanju razmer v mestu je pripomogla leta 1914 zgrajena železniška proga Ljubljana–Karlovac. Črnomelj je bil do konca 1. svet. vojne podeželsko mestece. Med obema vojnama se je začela razvijati industrija, zlasti lesna, živahnejši utrip pa so mestu dajala društva, mestna godba in meščanska šola.

Črnomelj se je zelo razvil zlasti po 2. svet. vojni. Precej se je povečalo število prebivalstva, od leta 1948 za več kot trikrat. Spremenila se je tudi sestava prebivalstva; tistih, ki bi se preživljali samo s kmetijstvom, ni več. Črnomelj je popolnoma spremenil svojo podobo, le nekdanja osrednja mestna ulica, zdaj Ulica Staneta Rozmana, spominja na prejšnje čase. Mesto je sedež občine, upravne enote in drugih enot ter organizacij, ustanov in zavodov občinskega in medobčinskega pomena, živahen utrip pa mu dajejo gimnazija, srednje strokovne šole, tri osnovne šole in glasbena šola. Meščani in okoličani uporabljajo storitve Nove Ljubljanske banke in SKB banke ter Pošte Slovenije in Telekoma. Velik promet imajo samopostrežne in druge trgovine. Gostinske storitve ponujajo hotel Lahinja, restavracija Grad in več gostišč. Precejšnjemu številu prebivalcev dajejo zaslužek Belt–Belokranjska železolivarna in strojna tovarna, tovarna kompresorjev Danfoss, gradbeno podjetje Begrad, več manjših podjetij, Kmetijska zadruga in številne obrtne delavnice. V Črnomlju so še zdravstveni dom, lekarna, okrajno sodišče, tehnična baza AMZS, enota Zavoda za gozdove Slovenije in še nekaj drugih ustanov.

Črnomelj so aprila 1941 zasedli Italijani. Že 27. maja 1941 je bil ustanovljen okrožni odbor OF za Belo krajino, Črnomelj pa je postal središče narodnoosvobodilnega gibanja v Beli krajini. Ustanovljena je bila črnomaljska bojna skupina, ki je sestavljala jedro prve belokranjske čete. Zaradi partizanskih akcij je okupator obdal mesto z žičnimi ovirami ter v mestu in okolici zaprl več kot 250 ljudi, med italijansko ofenzivo poleti 1942 pa še 30 družin. Vse so odpeljali v koncentracijska taborišča na Rab in v Italijo.

Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 je bila svobodna celotna Bela krajina, razen od 21. oktobra do 9. novembra 1943, ko so jo v veliki ofenzivi zasedli Nemci. Nemška letala so v Črnomlju porušila več hiš in ubila 12 ljudi, nemška vojska pa je ustrelila 22 moških. Enote partizanske vojske so Nemce pregnale v Kočevje. Od takrat v Beli krajini ni bilo več sovražnikove postojanke. Kljub temu pa je 14. novembra 1944 iz Kočevja v Črnomelj prodrlo približno 60 nemških policistov in domobrancev, vendar so jih partizani hitro pregnali.

Črnomelj je postal politično, vojaško, gospodarsko in kulturno središče osvobojenega ozemlja. Od 19. do 20. februarja 1944 je bilo v takratnem Sokolskem in zdajšnjem kulturnem domu prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, najvišjega zakonodajnega in izvršnega organa Slovenije. Na stavbi je spominska plošča, na pročelju pa relief Bela krajina kiparja Jakoba Savinška s prizori iz NOB in povojne graditve. V tej dvorani je nastopalo tudi Slovensko narodno gledališče, ustanovljeno 12. januarja 1944 (spominska plošča v avli). V njej je bilo 14. in 15. januarja 1945 posvetovanje aktivistk OF Dolenjske, Bele krajine in Notranjske; zavezale so se, da bodo podprle mobilizacijo in s svojim delom nadomestile vse moške (spominska plošča v avli). Na Kolodvorski cesti 61 je po preselitvi iz Roga deloval Znanstveni inštitut pri predsedstvu SNOS-a (spominska plošča). Na Ulici Sadež 39 je v letih 1944 in 1945 delovala prva meteorološka postaja NOV in POS (spominska plošča). Od 8. avgusta 1944 je iz Črnomlja oddajala radijska postaja Osvobodilne fronte (plošča na Železničarski cesti 17). Jeseni 1943 je bila pri poveljstvu mesta ustanovljena veterinarska ambulanta, ki je med drugim organizirala dva tečaja za veterinarske bolničarje (plošča na Semiški cesti 5). V Črnomlju je bil od 2. junija 1944 sedež Denarnega zavoda Slovenije (plošča na Trgu svobode 2). Od 25. marca do 30. aprila 1944 so bile v Beli krajini volitve v krajevne in okrajne odbore ter okrožni narodnoosvobodilni odbor za Belo krajino. Okrožni odbor se je v Črnomlju prvič sešel 18. junija 1944 (plošča na gradu). Partizanski novinarji so 22. oktobra 1944 ustanovili Slovensko časnikarsko društvo (plošča na gradu). V stavbi župnišča je bil sedež Verske komisije pri SNOS-u (plošča na župnišču).

Mimo Črnomlja, po kapitulaciji Italije pa tudi iz mesta samega, je potekalo več kurirskih zvez, zlasti s političnim in vojaškim vodstvom v Rogu ter narodnoosvobodilnimi odbori po Beli krajini. Po linijah, ki so jih obnovili in vzdrževali partizanski telefonisti, so delovale tudi telefonske zveze. Velik uspeh so dosegli z zgraditvijo povsem nove telefonske linije ob robu Roga od Podhoste prek Semiča do Črnomlja.

Kolektivi PTT Slovenije so 20. avgusta 1961 na svojem prvem srečanju v Črnomlju podarili Beli krajini novo poštno poslopje in se na ta način oddolžili prebivalcem za njihov prispevek v NOB. V spomin na partizanske kurirje in veziste so kolektivi PTT Slovenije podarili Črnomlju 200-številčno avtomatsko telefonsko centralo, prvo v Beli krajini. Na pročelju poštne stavbe so ob odprtju centrale 18. februarja 1964 pritrdili spominsko ploščo med NOB padlim kurirjem in vezistom. Ob odprtju obnovljenega in povečanega poštnega poslopja, 20. septembra 1997, so v prostoru za stranke odprli tudi stalno razstavo o kurirjih in vezistih NOV ter o Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije.

Na Gričku nad Črnomljem so leta 1961 postavili mogočen spomenik 1250 padlim borcem in žrtvam fašizma iz Bele krajine. Ob njem je grobnica s posmrtnimi ostanki padlih borcev. Spomenik in grobnica sta delo kiparja Jakoba Savinška in arhitekta Marka Župančiča. Na 10 m visokem obelisku so vklesani verzi:

»To zemljo, ki je skopi kruh rodila
ljudem teh sončnih mestec in vasi,
je žlahtna kri bogato namočila
za setev, ki v svobodi dozori.«

Poleg omenjenih kulturnozgodovinskih stavb, spomenikov in spominskih plošč si velja ogledati še nekatere. V središču mesta je baročna župnijska cerkev sv. Petra, ki je bila prvič omenjena leta 1228, zdajšnja stavba pa je iz 19. stol. Arhitekturno pomembnejša je podružnična cerkev Svetega duha, saj je v temelju gotska s križnorebrastim obokom; omenjena je bila že leta 1487, v 19. stol. pa je bila v celoti predelana. Križniški red je v 17. stol. zgradil komendo z nadstropnimi arkadami na notranji strani dvorišča.

Iz Črnomlja je doma več pomembnih osebnosti, med njimi narodni heroj Janko Stariha (1922–1942), skladatelj Danilo Bučar (1896–1971) ter pesnik in pripovednik Miran Jarc (1900–1942). Na to nas opozarja tudi spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Ulici Mirana Jarca.

© Jože Dobnik
(0 odsekov)
Nahrbtnik zaenkrat ne vsebuje odsekov.
Kliknite Dodaj v nahrbtnik pri povezanih odsekih pri točkah za dodajanje v nahrbtnik. Video prikaz
Sloji
TočkeOdsekiFotografijePlaninske kočePlaninske potiPlastnicePanoramske kamere