Opis trase

Podrobnosti poti

Od Aljaževega doma do Doma Valentina Staniča pod Triglavom lahko gremo po dveh poteh: po Tominškovi poti ali po poti čez Prag. Tominškova pot je malo krajša, a bolj izpostavljena in zlasti v zgodnjem poletju zaradi strmih, zasneženih grap nevarna za neizkušene in slabše opremljene planince. Pot čez Prag je pol ure daljša, je pa zložnejša in je predvsem za sestop primernejša.

Po Tominškovi poti. Od Aljaževega doma gremo po gozdnati ravnici proti Triglavski severni steni. Po 5 min pridemo iz gozda do spomenika padlim partizanom gornikom: na prirodnem balvanu stoji velik plezalni klin z vtaknjeno vponko. Na razpotju pri spomeniku zavije Tominškova pot levo čez prodnato strugo Bistrice v položen bukov gozdič. Kmalu prečkamo hudourniško grapo, potem pa se strmo vzpnemo skozi gozd in ruševje do izteka globoke grape nad gozdno mejo. Ob točki 1300 m imamo lep razgled na Stenar, Rogljico in Škrlatico ter na dolino Vrat pod nami. Na vsakih 100 m nam krajšajo čas višinske oznake. Nad nami se dvigajo skladi sz. stene Cmira (2393 m). Po rušnati rebri z redkimi macesni se v ključih precej strmo vzpnemo na razgledno glavo, imenovano »Bife«. Do sem smo hodili kakšni dve uri. Po premagani strmini, ki je do sem najhujša, malo počivamo in si v miru privoščimo imeniten razgled. Severna stena Triglava se mogočno dviga nad zgornjim koncem doline Vrat; desno od stene je globoka zareza Luknja, ki loči ostenje Triglava od Pihavca, potem pa se proti s. zvrstijo Bovški Gamsovec, Stenar in Škrlatica.

Z razgledne glave krenemo na skrbno varovane police Cmirovega ostenja. Nad točko 1700 m gremo mimo nekdanjega naravnega Okna, potem pa moramo prečiti strmi Hudičev žleb, kjer leži sneg ponavadi še dolgo v poletje. Pot nas naprej vodi prek dobro zavarovane odprte in ne prestrme z. stene Begunjskega vrha (2461 m). Triglavska severna stena je čedalje bližja, globina pod nami vedno večja. Ko se pot za kratek čas zravna, pridemo na razgledni pomol Kozja dnina, odkoder zagledamo pred seboj jz. steno vršnega dela Begunjskega vrha, pod sabo pa drobno pot čez Prag. Kmalu se na grušču pod steno obe poti združita in pripeljeta do bližnjega Begunjskega studenca (2100 m) pod velikim previsom Begunjskega vrha. Ni planinca, ki ne bi pri studenčku počival, malical in se odžejal. Tudi na tem počivališču pokažimo, da smo kulturni planinci: odpadke odnesimo s seboj!

Od Aljaževega doma do Begunjskega studenca je slabe 4 h. Pot spada med zelo zahtevne poti: police v Čmirovi in Begunjski steni, prečenje »Hudičevega žleba«, snežišča v grapah. Prek vseh težavnejših delov poti nam pomagajo žične vrvi in oprijemni klini. Potreben je cepin. Pot ni za vrtoglave.

Od Begunjskega studenca gremo nekaj časa močno navkreber do razpotja. Na desno zavije pot čez škrapasti Kotel k Triglavskemu domu na Kredarici, SPP pa proti levi in se vzpne čez grušč, prek podov in kotanj pod j. vznožjem Begunjskega vrha k Domu Valentina Staniča. S poti lepo vidimo Rž, Kredarico in Triglav. Od studenca do doma je 45 minut.

Od Aljaževega doma v Vratih do Doma Valentina Staniča pod Triglavom je 4 h 45.


TočkeTrasaKočeVrhoviPoti