Opis trase

Podrobnosti poti

Od Bolnišnice Franje se vrnemo po turistični poti do gostišča pri vhodu v sotesko. Od tod se po asfaltirani cesti v 15 min spustimo v dolino Čerenščice (ime Cerknica ima potok šele od Loga navzdol) do ceste Cerkno-Črni vrh. Na razpotju zavijemo po cesti na levo proti Črnemu vrhu. Po 5 min sta na desni dve novi hiši, na levi pa škarpa, na kateri je opozorilo, da moramo na desno proti bližnjemu potoku Cernica. Potok prekoračimo po desnem mostu. Mimo staje pridemo na gozdno vlako; po njej se strmo dvignemo do jase in po njej proti bližnjemu gozdu. Po grdem koritu napravimo nekaj korakov, potem pa puščica na drevesu pokaže na desno na rob nad jaso. Slabo vidna steza se vzpne proti gozdu, kjer postane lepa pot, ki se zasuče okoli gozdnega roba in pripelje do razpotja. Tu zavijemo naravnost navzgor po gozdni vlaki. Po nekaj minutah je novo razpotje, odkoder gremo po levi poti naravnost navzgor do bližnje stare italijanske vojaške ceste, po kateri bomo šli na desno. Iz doline Cernice do ceste smo hodili dobrih 30 minut.

Cesto so zgradili po prvi svetovni vojni, ko so ti kraji pripadli Italiji in je v zaledju državne meje povezovala Novake s Kladjem. Je še kar dobro ohranjena. Po cesti stopamo zložno navzgor najprej po z. pobočju Mrovljevega griča (742 m), potem po z. pobočju Škofja (973 m). Večinoma je speljana po gozdu, vmes pa so nad cesto in pod njo strme košenice. Kjer se svet odpre, vidimo na desni globoko pod nami dolino Cerknice, na pobočju onstran doline vas Labinje, zadaj kopasto Kojco in na desni greben Cimprovke. Če se ozremo nazaj, objame pogled Gorenje Novake in Črni vrh. Po okoli pol ure pridemo na piano na jz. pobočju Škofja. Pod nami so strme senožeti, v kotlu na jz. strani zagledamo Cerkno, naprej pa Šebreljsko planoto in Trnovski gozd. Kmalu se začne cesta zložno spuščati po j. pobočju Škofja. Po nekaj minutah pridemo na j. rob, kjer se cesta v kolenu obrne proti jv Odpre se pogled na Cerkljanski vrh in Kladje ter na cesto. Kladje—Hotavlje, do katere moramo priti. Proti v. se že pokaže hrbet med Kladjem in Ermanovcem. Na levi strani ceste je razpadajoča škarpa, ki varuje travnate strmine Škofelj. Na pobočju pod nami je ob cesti Kladje—Cerkno vas Čeplez. Kmalu smo na senožeti, na kateri so ob cesti tri nove počitniške hišice. Zelo lep je pogled proti Kladju in Cerkljanskemu vrhu, na Vojskarsko in Šebreljsko planoto, Trnovski gozd, Kojco, Počansko goro in Porezen ter na vas Planina na pobočju pod nami. Po cesti pridemo v gozd in kmalu do ceste Kladje—Hotavlje. Po njej gremo na levo zložno navzgor na bližnji preval Vrh Ulce (814 m). Od priključka na nekdanjo vojaško cesto do prevala smo hodili okoli 1 h. Vrh Ulce smo na razvodju med Črnim in Jadranskim morjem. Na s. prevala izvira Podplečica, ki teče v Kopačnico, ta pa na Hotavljah v Poljansko Soro. Na j. strani priteče izpod Kladja Oresovka, ki se v Cerknem izliva v Cerknico, ta pa pri Želinu v Idrijco. Na prevalu je leseno znamenje. Na levo gre steza na Škofje, SPP pa krene na desno po gozdnem kolovozu, nekaj minut zložno vkreber, potem pa malo navzdol. Levo pred nami je v bližini kmetija Jeram. Na cestnem razpotju gremo naravnost navzgor (na desno se pride na Kladje, na levo do Jerama in v Podpleče) po travnatem pobočju. Na levo lep pogled na dolino Kopačnice, Blegoš, Črni vrh in nazaj na travnato sleme Škofja. Pridemo do električnega daljnovoda; na desni vidimo kmetijo Rotovž, mi pa nadaljujemo po kolovozu nad kmetijo Jeram proti gozdu. Sledi zložen vzpon po ponekod zaraščenem gozdnem kolovozu. Pod električnim daljnovodom pridemo na širok hrbet in do asfaltne ceste Kladje—Ermanovec. Na kažipotu piše, da je do planinske koče še 30 minut. Z Vrh Ulce smo hodili 45 minut.

Po cesti krenemo levo proti bližnji kmetiji Lanišar. Na j. pobočju na desni so razmetane kmetije razloženega naselja Podlanišče. Na drugi strani doline čepi na slemenu vas Nova Oselnica, z. od nje pa se dviga Bevkov vrh. Daleč za Bevkovim vrhom se na obzorju vleče rob Trnovskega gozda, levo od njega je za Idrijskim hribovjem Nanos, na skrajnem j. obzorju pa vidimo Snežnik. Pri kmetiji moramo v breg nad cesto, kamor nas pokliče markacija na macesnu. Mimo električnega droga pelje pot proti gozdu, potem po njem zložno navzgor. Po 10 min od Lanišarja smo pri razpadajoči nekdanji italijanski vojašnici. Mimo nje gremo desno na rob, kjer se pot pod vrhom Šanc (1048 m) na levi zložno spusti do kmetije Vrhovec. Na Šancah so sledovi rimskih utrdb. Ime spominja na obrambni zid, ki so ga v 5. stol. zgradili Rimljani proti barbarskim vpadom. Ko gremo proti kmetiji zagledamo travnato pobočje Ermanovca in na robu gozda ob cesti planinsko kočo. Od Vrhovca naprej pelje kar ravna cesta proti koči. Lepo vidimo Blegoš in vas Leskovico, nad njo Črni vrh, zadaj Ratitovec, levo vrhove Lajnarja, Slatnika, Koble in greben proti Črni prsti, spredaj pa Porezen. Po nekaj minutah se na levo odcepi pot na Blegoš, mi pa gremo še nekaj minut po cesti do planinske koče. Od Lanišarja do koče smo hodili 30 minut.

Od Bolnišnice Franja do Planinske koče na Ermanovcu je 3 h 30.


TočkeTrasaKočeVrhoviPoti