Številka žiga: 45

Povezane trase

Informacije o kraju

Zavetišče pod Špičkom

Tel: 041 543039

Razgledi:

Od zavetišča je eden najlepših razgledov v Julijskih Alpah. Proti vzhodu se razprostira kotanjasta, z boričevjem porasla Rutarska Trenta, ki zložno pada v Zadnjo Trento, prek katere seže pogled naprej proti Zgornji Trenti, ki jo obkrožajo Prisojnik, Razor, Planja in Pihavec, za slednjim pa vidimo tudi Triglav; na jugovzhodni in južni strani sledimo najprej grebenu nad Zadnjo Trento z Ušjem in Trentskim Pelcem, potem pa se pogled ustavi na skalnih strminah Pelcev in Vršaca; zahodno se tik za zavetiščem dvigata Mali Ozebnik in Vrh Zelenic, severno pa Veliki Ozebnik, ki zakriva pogled na Jalovec, desno od Velikega Ozebnika se širijo strmali Velike Dnine.

Dostop:

Avto: po lokalni cesti, ki se malo pod Kugyjevim spomenikom odcepi od vršiške ceste in pelje mimo Koče pri izviru Soče v Zadnjo Trento do Florija 4km, od tod do zavetišča 3h30; lahko tudi na prelaz Vršič, od koder je pristop malo daljši, 4h, ni pa treba premagovati take strmine kot iz Trente.

AP Vršič, Koča pri izviru Soče, Na Logu v Trenti: z Vršiča po SPP čez južna pobočja Mojstrovke in Velike Dnine 4h; z AP pri Koči pri izviru Soče po SPP čez planino Trenta 4h; z Loga v Trenti mimo Koče pri izviru Soče 5h30.

Vrh Jalovec (2645 m)

Jalovec (2645 m) je med najlepše oblikovanimi vrhovi v Julijskih Alpah. S s. strani je videti s svojimi skoraj navpičnimi stenami ter ostrimi in pravilnimi robovi kot strm stožec. lz sklepa doline Planice kaže strmo sv. in s. steno. Na Kotovo sedlo (2134 m) na sz. strani se strmo spušča sz. greben; tu se navezuje na verigo Ponc. Od grebena Travnika na v. ga loči globoko zasekani Jalovčev ozebnik. V dolino Koritnice na j. strani pada razdrapana jz. stena. Od koderkoli gledamo v to smer, takoj spoznamo njegov značilni vrh. Jalovčeva skladna lepota pa nas prevzame zlasti s Slemena, iz doline Planice in od Kugyjevega spomenika v Zgornji Trenti. Čeprav je Triglav naša najvišja gora in narodni simbol, je Planinska zveza Slovenije vzela podobo Jalovca za svoj znak.

O Jalovcu so pisali in še pišejo mnogi planinski pisatelji. Najbolj ubrane besede pa mu je namenil Evgen Lovšin, ki pravi: »Če je Triglav očak, potem je Jalovec fant od fare med Julijskimi vrhovi. V veličastni osamljenosti kraljuje med štirimi prelepimi dolinami: Planico, Trento, Bavščico in Koritnico. Nasmejan in vesel v soncu, mrk v viharjih in meglah, živi Jalovec že tisočletja svoje čudovito življenje naše najbolj žive gore. Modrina južnega neba, v daljavi sinje Jadransko morje, planinski orel v višavah. Nad divjimi prepadi vlada mir, tišina, ki jo zmoti žvižg kamna ali bobnenje plazov.«

Prvi obiskovalci Jalavca so bili trentarski lovci. Miha Črnut, gonjač iz Loga v Trenti, je pri gonji gamsov odkril dostop iz Koritnice. lz te doline je Črnut 2. avgusta 1875 pripeljal čez jz. steno na vrh prvega turista ing. Karla Wurmbra iz Beljaka, ki ga je spremljal gorski vodnik Andrej Strgulc. Črnut je po tej poti pripeljal leta 1877 tudi mladega Kugyja z vodnikom Kendo, pozneje pa še druge turiste. lz Planice sta prva dosegla njegov vrh skozi ozebnik dr. Kugy in gorski vodnik Andrej Komac — Mota septembra 1884.

V stenah Jalovca so plezali mnogi znani alpinisti; Pavla Jesihova, Joža Čop in Miha Potočnik so leta 1927 preplezali severno steno. Tudi zdaj so stene Jalavca priljubljeni cilji mnogih alpinistov.

Z Jalovca je prelep razgled na vse strani, zlasti na skalne strmine bližnjih vrhov Mangrta, Poliškega Špika, Viša, Ponc, Šit, Travnika, Velikega Ozebnika, Pelcev in Bavškega Grintavca ter na doline Planice, Trente in Koritnice v bližini. Z Jalovca vidimo tudi vse pomembne vrhove Vzhodnih Julijskih Alp s Triglavom v sredini, Kaninsko pogorje na j., Karnijske in Ziljske Alpe na sz. ter Dobrač na s. Ob dobri vidljivosti pa seže pogled do Dolomitov ter Visokih in Nizkih Tur.

Žig in vpisna knjiga sta v skrinjici na vrhu Jalovca. PD Jesenice.

Slike


TočkeTrasaKočeVrhoviPoti

Vaši komentarji