Številka žiga: 43

Povezane trase

Informacije o kraju

Tičarjev dom na Vršiču

Tel: 051 634571

Razgledi:

Od doma je širši razgled le proti jugu. Na vzhodni strani se za južnim pobočjem Vršiča in Sovno glavo kaže ostenje Prisojnika; na južni strani vidimo cesto, ki se spušča proti Trenti in del Velike planine, zadaj pa nad Zadnjo Trento verigo vrhov s Srebrnjakom in B

Dostop:

Avto, avtobus: na prelaz Vršič po asfaltni regionalni cesti iz Kranjske Gore 12km, in iz Bovca skozi Trento 33km; s prelaza do doma 3 minute.

AP Vršič, Kranjska Gora: AP na Vršiču je v bližini doma; iz Kranjske Gore po cesti in bližnjicah 3h.

Vrh Prisank (2547 m)

Prisojnik ali Prisank je izredno razsežna gora, ki v Vzhodnih Julijskih Alpah nima primere. Na v. se prek globoke zareze Škrbine (1989 m) navezuje na masiv Razorja. Na j. se spuščajo zgruščena in travnata pobočja v dolino Trente. Na z. strani ga Vršič loči od Mojstrovke. Na s. se mogočno ostenje dviga nad dolino Suhe Pišnice in Krnico. Prisojnik ima več pomembnih vrhov. Najvišji vrh Prisojnik, po katerem se gora tudi imenuje, je visok 2547 m. Na skrajnem z. gore proti Vršiču je predvrh Kraj Sten (2311 m) s prepadnimi stenami. V bližini glavnega vrha proti v. se dvigajo trije stolpi Zvonikov (2438 m), naprej proti Škrbini Zadnji Prisajnik (2392 m). V s. grebenu med Suho Pišnico in Krnico pa se zvrstijo Mali Prisajnik (2215 m), Galičica (2078 m) in Prednja glava (1684 m). Prisojnik je tako kot vse Julijske Alpe grajen iz mezozojskih apnencev in dolomitov.

Prisojnik je znan po treh naravnih zanimivostih: Prednje okno, Zadnje okno in Ajdovska deklica.

Prednje okno je največje in najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah. Je v z. grebenu. Lepo ga vidimo s ceste med Kočo na Gozdu in prelazom Vršič. Nastalo je s preperevanjem skalnega oboka. Okno omenja že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Skozi okno pelje zela zahtevna »Kopiščarjeva pot«, imenovana tudi »Jeseniška pot«; ime ima po gorskem vodniku Antonu Kravanji — Kopiščarju (1889-1953) iz Trente, ki jo je nadelal, vzdržuje pa jo PD Jesenice.

Zadnje okno je v grebenu med Zadnjim Prisojnikom in Škrbino; skozenj pelje zelo zahtevna Jubilejna pot. Tine Mihelič je v planinskem vodniku Julijske Alpe zapisal, da »zaradi svoje čudovite oblike spominja na gotsko cerkev«.

Obraz Ajdavske deklice v s. strani so oblikovale odlomljene skale. Najlepši pogled nanjo je od Poštarskega doma na Vršiču. Pripovedka pravi, da je to okamenela ajdovska deklica. Ko je živela, je bila dobrega in usmiljenega srca; gornike in tovornike je vodila skozi snežne zamete v dolino Trente. Bila je tudi sojenica, ki je prerokovala novorojenčkom. Nekemu novorojenčku v Trenti je prerokovala, da bo postal pogumen lovec, kakršnega še ni bilo pod Prisojnikom; ustrelil bo belega gamsa z zlatimi rogovi, rogovje prodal in bajno obogatel. Ko so za prerokbo zvedele sojeničine sestre, so jo preklele, da je okamnela, ko se je vrnila v steno.

Vse pomembnejše pristope in prehode so že v prejšnjem stoletju poznali domačini, pastirji in lovci. Sz. steno so v raznih smereh preplezali divji lovci iz Trente. Znameniti kranjskogorski vodnik Janez Pečar — Bobek (1861-1949) je 25. decembra 1905 opravil prvenstveni vzpon skozi Prednje okno na vrh Prisojnika. Dr. Kugy in Bois de Chesne sta 22. julija 1889 v spremstvu trentarskega vodnika Andreja Komaca in bovškega vodnika Marka prva preplezala sz. steno Prisojnika. Tudi danes so stene Prisojnika cilj mnogih alpinistov, na vrh pa pride zaradi razmeroma lahkega dostopa po j. strani veliko planincev. Prisojnik je tudi kontrolna točka Poti prijateljstva treh dežel.

Razgled s Prisojnika je med najlepšimi v naših Alpah. Na sv. in v. strani vidimo onstran Krnice Martuljkovo skupino s Špikom ter Škrlatico in Dovški Gamsovec. Na jv. se v bližini dviga Razor, za njim pa vidimo Triglav. Na j. je globoko pod nami dolina Trente s Sočo, na njeni levi Veliko Špičje, na desni Trentski Pelc in Bavški Grintavec, vmes pa malo naprej stoji Krn. Od Kaninskega pogorja na jz. se pogled sprehodi prek Loške stene do Mangrta, Jalovca in Rateških Ponc ter naprej proti s. do Karnijskih in Ziljskih Alp z Dobračem. Tik pred nami je na z. strani Mojstrovka, na s. pa lepo vidimo vršiško cesto, Kranjsko Goro in z. del Karavank. Ob dobri vidljivosti opazimo na s. obzorju mogočno kuliso Visokih in Nizkih Tur.

Žig in vpisna knjiga sta v skrinjici na vrhu. PD PT Ljubljana.

Slike


TočkeTrasaKočeVrhoviPoti