Povezane trase

Informacije o kraju

Prešernova koča na Stolu

Tel: 051 611366

Razgledi:

Prešernova koča stoji na izredno razglednem kraju. Na vzhodni strani vidimo Vrtačo, Begunjščico in Košuto; proti jugovzhodu se pogled ustavi na Kamniških Alpah, Menini planini, Posavskem hribovju s Kumom ter na Gorjancih; zelo razgibana je vsa južna stran, ko se pogled sprehodi po Ljubljanski kotlini in širni gorenjski ravnini, notranjskem hribovju do Snežnika, prek Škofjeloškega pogorja do Trnovskega gozda, Porezna, Ratitovca in Jelovice, vidimo Kranj, Radovljico in Blejsko jezero, ob dobri vidljivosti pa tudi Ljubljano; prelep je pogled proti jugozahodu na Julijce s Triglavom ter na Pokljuko in Mežaklo v ospredju, če je ozračje čisto, vidimo v ozadju tudi Dolomite; lepo vidimo greben Karavank, ki se vleče od Stola proti zahodu z Belščico v ospredju in Kepo v ozadju; razgled proti severu zakriva bližnje južno pobočje Velikega Stola. Z vrha Stola je širni razgled tudi proti severu na strma pobočja Karavank proti dolini Drave, na Celovško kotlino s Celovcem, proti vzhodu na Obir, Peco in Svinško planino, proti severozahodu pa seže pogled do Nizkih in Visokih Tur.

Dostop:

Avto: iz Most pri Žirovnici do Valvasorjevega doma pod Stolom 8km, od koder je do koče po bližnji poti 3h, po daljši pa 3h30.

ŽP, AP Žirovnica, Javornik; AP Moste, Koroška Bela; iz Žirovnice in Most mimo Valvasorjevega doma 5 do 6h; s Koroške Bele in z Javornika mimo Valvasorjevega doma 5h30 do 6h30.

Vrh Stol (2236 m)

Stol

(2236 m), imenovan tudi Veliki Stol, je najvišji vrh Karavank. V bližini glavnega vrha je na njegovi j. strani Mali Stal (2198 m). Med obema vrhovoma je sedlo Med Stoli. Stol se proti v. veže prek grebenov Belščice ali Orlice (Celovška špica, 2105 m) in Svačice (1953 m) s skalnato gmoto Vrtače. Proti z. se Stolovo sleme nadaljuje prek Potoškega Stala (2014 m) in Belščice (Vajnež, 2104 m) do sedla Seča ali Medvedjak (1698 m), ki ga loči od Struške, njo že prištevamo k skupini Golice. Na s. padajo mogočne razdrapane stene v zatrep Medvedjega dola na Koroškem. J. pobočja Stola so razbrazdana z dolgimi žlebovi in nad širokim pasom planin na višini okoli 1200 m zelo strma, pod planinami proti dolini Završnice pa položnejša. Stol je tudi osrednja gora Stolove gorske skupine med Ljubeljem in Medvedjakom. Sestavljen je iz triasnih apnencev in dolomitov. Na njegovih travnatih vesinah, meliščih in skalnih policah raste značilna alpska flora: planika, murka, Zoisova vijolica, lepi jeglič, navadni alpski zvonček, retijski in julijskoalpski mak, brezstebelna lepnica in še mnoge druge.

Razgled s Stola je izredno širok. Na v. so v bližini Belščica, Vrtača, Begunjščica in Košuta. Proti jv. vidimo Dobrčo, Kamniške Alpe, Posavsko hribovje s Kumom in Gorjance. Obširna je tudi j. stran: pod nami je gorenjska ravnina s Kranjem, Radovljico, Bledom in drugimi kraji, naprej Ljubljanska kotlina z Ljubljano, potem pa notranjsko hribovje do Snežnika, Polhograjsko in Škofjeloško hribovje, Trnovski gozd, Porezen, Ratitovec in Jelovica. Prelep je pogled proti jz. na Julijce s Triglavom ter na Pokljuko in Mežaklo v ospredju ter na Dolomite na obzorju. Na z. lepo vidimo greben Karavank s Potoškim Stolom, Belščico in Kepo, ob j. vznožju grebena pa del Zgornje Savske doline z Jesenicami in Mojstrano. Simi razgled je tudi proti s. na Rož, dolino Drave ter Čelovško kotlino s Čelavcem in Vrbskim jezerom, proti sv. do Obirja, Pece in Svinške planine, proti sz. pa do Nizkih in Visokih Tur.

Stol ima velik pomen tudi za slovensko planinsko organizacijo; na njem se je rodila ideja o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Mladi hribolazci Josip Hauptman, Ivan Korenčan in Anton Škof so se 23. julija 1892 povzpeli na Stol. Ob lepem vremenu so se pogovarjali, zakaj so po vseh slovenskih gorah samo nemške koče, nemški napisi in kažipoti. »Vzdramimo se!« so rekli mladeniči, si podali roke in se pobratili ter sklenili, da ne bodo odnehali, dokler se ne ustanovi slovensko planinsko društvo. Prevzeli so pobudo in želja se jim je kmalu uresničila: 27. februarja 1893 je bila v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo.

Slike


TočkeTrasaKočeVrhoviPoti