Številka žiga: 13

Povezane trase

Informacije o kraju

Vrh Velika Raduha (2062 m)

Raduha je dolgo in plečato pogorje v v. delu Kamniških in Savinj-skih Alp. Njegovo sleme se vleče v smeri jz. - sv. Strmo je odsekano na sz. strani, kjer se z vršine spuščajo do gozdne meje strme stene. Jv. pobočje je položnejše; poraslo je z gozdom in proti vrhu z ruševjem, vršina je travnata. Ozka soteska Savinje med Lučami in Solčavo loči Raduho od osrednjega dela Kamniških in Savinjskih Alp. Preval Sleme (1254 m) na s. veže pogorje Raduhe z Olševo, ki spada v Karavanke. Dolina Dupljenka ločuje na v. strani Raduho od Smrekovškega pogorja. Raduho sestavljajo triasni apnenci. Najvišji vrh pogorja je Velika Raduha (2062 m), malo nižja je bližnja Mala Raduha (2029 m) na s. strani, pomembnejši pa je še Lanež (1925 m) v sv. slemenu nad planino Grohat. Na Raduhi je več planin, kjer pasejo živino; najpomembnejše planine so Vodol, Javorje, Loka in Arta na v. in jv. strani ter Grohat na s. strani slemena. Naravna zanimivost so kraške vrtače, kotliči in jame; najbolj znana je 1062 m dolga Snežna jama (1556 m) z ledenimi kapniki, ki so jo odkrili šele leta 1981; za obisk je odprta ob sobotah in nedeljah, zanjo pa skrbi Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda; od Koče na Loki je oddaljena 30 min. Na Raduhi raste bogata alpska flora: pogačice, dlakavi sleč, sinjezeleni kamnokreč, Clusijev svišč, lepi jeglič, Zoisove zvončice, planike in še mnoge druge vrste.

Z Raduhe je prostran razgled na vse strani. Na v. strani se v bližini širi Smrekovško pogorje, za njim se dvigajo Paški Kozjak, Pohorje in Boč. Od v. proti j. vidimo nad ozko dolino Ljubnice z. pobočje Golt z Medvedjakom, Zgornjo Savinjsko dolino z Ljubnim in Radmirjem, Menino, Dobrovlje, Goro Oljko in del Posavsko hribovja z Mrzlico in Kumom. Ob j. vznožju Raduhe se v mali kotlinici ob Savinji stiskajo Luče; ob jz. vznožju vidimo ozko dolino Savinje od Rogovilca do Solčave. Na j. strani se v bližini dviga Dleskovška planota med dolinama Lučnice in Robanovim kotom, v. od nje pa Veliki Rogatec in Lepenatka; če je dobra vidljivost opazimo na obzorju Snežnik. Najlepši je pogled na Savinjske Alpe; pred nami se zvrstijo vrhovi Krofičke, Ojstrice, Planjave, Grintovca in Mrzle gore. Ob jasnem vremenu se v daljavi na jz. strani kažejo Julijci s Krnom, Triglavom in drugimi vrhovi. Na z. strani se vleče dolgi hrbet Karavank, kjer opazimo najvišji vrh Stol, Vrtačo in Košuto s Košutnikovim turnom. Od z. proti s. se pogled najprej ustavi na bližnji Olševi z raztreseno vasico Podolševa ali Sv. Duh in za njo na Obirju; če imamo srečo, vidimo v daljavi Visoke Ture z Grossglocknerjem. Na s. pobočju Raduhe leži planina Grohat s planinsko kočo, malo naprej proti Slemenu pa je najvišja slovenska kmetija Bukovnik, za Slemenom pa del hribovite Koprivne s cerkvijo sv. Jakoba, naprej pa mogočna Peca, Svinška planina, Golica, Strojna, Košenjak ter proti sv. Uršlja gora in sz. del Pohorja.

Žig in vpisna knjiga sta v kovinski skrinjici na Veliki Raduhi. PD Mežica.

Slike


TočkeTrasaKočeVrhoviPoti