Številka žiga: 11

Povezane trase

Informacije o kraju

Dom na Smrekovcu

Tel: 03 5841588

Razgledi:

Razgled od koče je omejen, zato pojdimo na vrh Smrekovca. Proti vzhodu vidimo Bele Vode, Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, Paški Kozjak, Konjiško goro, Boč in gričevje proti Panonski nižini; proti jugovzhodu vidimo Goro Oljko ter Savinjsko dolino s Ponikevsko planoto na levi, Posavskim hribovjem z Mrzlico na desni, zadaj pa hribovje na Kozjanskem z Bohorjem; na jugu so v bližini Golte, levo za njimi Dobrovlje, desno pa Menina planina, Lepenatka in Veliki Rogac; proti zahodu se vleče hrbet Smrekovca z najvišjim vrhom Komen ter strmimi severnimi pobočji, ki se spuščajo v dolino Bistre, in bolj obljudenimi južnimi pobočji proti dolini Ljubnice, zadaj pa vidimo Olševo, Raduho, Veliko planino, vrhove Savinjskih Alp, na obzorju pa tudi Julijce s Triglavom; na severni strani se dvigajo Karavanke, lepo vidimo Obir, Peco, Uršljo goro, zadaj Svinško planino in na obzorju Visoke Ture, proti severovzhodu pa bližnje Pohorje.

Dostop:

Z avtom do parkirnega prostora v bližini doma: z Ljubnega ob Savinji po asfaltni cesti do Rastk 7km, naprej gozdna cesta po dolini Krumpaha in čez Atelsko sedlo še 9km; iz Črne na Koroškem po sprva asfaltni gozdni cesti po dolini Bistre, od katere se po 3km odcepi na levo gozdna cesta čez Pudgarsko in prelaz Kramarico, iz Črne 16km; iz Črne po regionalni cesti proti Šoštanju do 1,5km oddaljenega križišča na Jasi, tu na desno po gozdni cesti čez Pudgarsko in Kramarico, skupaj 20km; iz Šoštanja po asfaltni cesti v Bele Vode 10km, naprej po gozdni cesti čez Kramarico še 10km; iz Šoštanja po regionalni, delno asfaltni cesti na Sleme in po gozdni cesti čez Kramarico 26km. AP Črna na Koroškem, Ljubno ob Savinji, Šoštanj: iz Črne po dolini Javorskega potoka, ob Koroški Kramarici, mimo Silvestra in čez Kramarico 3h; z Ljubnega po dolini Ljubnice, ob potoku Krumpah in skozi Mačkin kot 3h30; iz Šoštanja čez Bele Vode mimo Luke v dolini Štajerske Kramarice in Brložnika 4h30. ŽP Florjan: čez Bele Vode 4h15.

Vrh Smrekovec (1577 m)

Smrekovec (1577 m) je najvzhodnejši vrh Smrekovškega pogorja, dolgega gorsko hrbta, ki se na z. naslanja na Raduho, na jv. pa na Golte in na v. prehaja v gričevje nad Šaleško dolino. Na s. se pogorje spušča v povirje Bistre in Javorsko potoka, na j. pa v povirje Krumpaha in Žepa. Po hrbtu, ki je razvodje med Mežo in Savinjo, teče stara deželna meja med Štajersko in Koroško. Pogorje je sestavljeno iz vulkanske kamnine andezita, ki se je strjeval iz lave. Smrekovec je najmlajši vulkan na Slovenskem, ki je deloval v času, ko so se gubale Alpe in so se ob prelomnicah ugrezale kotline. Temne andezitne skale na vrhu Komna potrjujejo nastanek pogorja, drugje so kamnine prekrite z zemljo in poraščene. V gorskem hrbtu so izoblikovani kopasti vrhovi s širokimi prevali. Na pobočjih raste smrekov gozd, na višinskih območjih, zlasti na j. strani, so obširne planine (škoda, da so jih precej opustili!). Na nižjih stranskih slemenih so samotne hribovske kmetije. Na pogorju, zlasti na Komnu, raste za to pogorje značilna flora, ki drugod po Sloveniji ne raste: kuštravi in najmanjši jeglič, katančevolistna penuša in beli kosmatinec.

Smrekovec moramo obiskati zaradi lepega razgleda; od Doma na Smrekovcu je na vrh le 30 min; nanj se lahko povzpnemo tudi spotoma, ko bomo šli proti Raduhi. S travnatega vrha vidimo proti v. Bele Vode, Šaleško dolino z Velenjem, Šoštanjem in jezeri, Paški Kozjak, Konjiško goro in Boč, proti jv. Goro Oljko, Savinjsko dolino in Posavsko hribovje, na j. v bližini Golte, za njimi Dobrovlje, Menino, Lepenatko in Veliki Rogatec, proti z. hrbet Smrekovškega pogorja s Komnom, Olševo, Raduho, Savinjske Alpe z Ojstrico v ospredju, ob dobri vidljivosti pa tudi Julijce s Triglavom, na s. Obir, Peco, Uršljo goro in Galico, proti sv. pa Pohorje.

Hrbet Smrekovškkega pogorja med Smrekovcem in Komnom je bil leta 1987 razglašen za naravni rezervat.

Slike


TočkeTrasaKočeVrhoviPoti