Številka žiga: 72

Povezane trase

Informacije o kraju

Tumova koča na Slavniku

Tel: 05 6870134

Razgledi:

S Slavnika je obširen razgled. Proti severovzhodu seže pogled do Kamniških Alp, še prej pa se ustavi na Nanosu in Vremščici in še bliže na Brkinih in Matarskem podolju, ki se razteza med Brkini in Slavnikom; proti vzhodu vidimo Javornike, Trojico in Snežnik, pa vrhove v Gorskem Kotarju z Risnjakom in Snježnikom; od vzhoda proti jugu je na obzorju Kvarnerski zaliv, pred njim Planik in Učka ter obširen hribovit svet Čičarije s Kojnikom in Žbevnico; na jugu seže pogled prek Čičarije na Istro, proti zahodu pa se ustavi na obali Jadranskega morja ter zdrsi ob njej v Umag, Piran, Koper, Trst, Tržič in ob ugodnem vremenu vse do Benetk; od zahoda proti severu se v daljavi zazremo na Dolomite, Karnijske in Ziljske Alpe, Julijce s Triglavom in Karavanke, pred njimi pa vidimo obsežen Trnovski gozd, gričevje med Vipavsko dolino in Krasom s Trsteljem ter Kraško gričevje.

Čičarija je kraška pokrajina v sv. delu Istre. To je hribovit svet, ki meji na s. na Motarsko podolje, na j. na Rdečo Istro, na z. sega do Kozine in kraškega roba nad Črnim Kalom, na v. do Brgudskega podolja nad Reškim zalivom. Rdeča Istra je dobila ime po značilni rdeči zemlji, medtem ko spada Čičarija v Belo Istro, ki ima ime po golih in svetlih apniških površinah.

Dostop:

Avto: lokalna cesta iz kraja Hrpelje-Kozina do parkirnega prostora v bližini doma 11km.

ŽP, AP Podgorje, Prešnica, Kozina; AP Markovščina: iz Podgorja 1h; iz Prešnice po SPP 2h; s Kozine po cesti 3h; iz Markovščine prek Skadanščine po SPP 2h30.

Vrh Slavnik (1028 m)

Slavnik (1028 m) je najvišji vrh v slovenskem delu Čičarije, kraške pokrajine v sv. delu Istre. To je hribovit svet, ki meji na s. na Motarsko podolje, na j. na Rdečo Istro, na z. sega do Kozine in kraškega roba nad Črnim Kalom, na v. do Brgudskega podolja nad Reškim zalivom. Rdeča Istra je dobila ime po značilni rdeči zemlji, medtem ko spada Čičarija v Belo Istro, ki ima ime po golih in svetlih apniških površinah. Staro goropisno ime Slavnik ne velja samo za vrh, temveč za ves gorski svet slovenske Čičarije, ki ga imenujemo tudi Slavniško pogorje, skrajšano Slavnik. Ves hrbet je sestavljen iz apnenca in dolomita. Do višine 850 m je poraslo z grmovjem in gozdovi, vrhove pa pokrivajo pašniki. Znamenit je rastlinski svet: bledorumeni ušivec, ki ga je tu prvič našel Muzio Tommasini, najboljši poznavalec kraške flore, in ga leta 1839 opisal v strokovnem glasilu; kraški kosmatinec, tržaški svišč, narcise, potonike, zlati koren, navadni jesenček, ilirska perunika, brstična in kranjska lilija in še več drugih. Na jz. gozdnatih pobočjih raste drevje, značilno za submediteranski gozd: črni gaber s travo ojstrico v podrasti, trokrpi javor, puhasti hrast in mali jesen, na s. strani pa prevladuje bukov gozd. Z odlokom o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, je bil Slavnik leta 1992 zavarovan kot naravni spomenik. S Slavnika je obširen razgled. Proti sv. seže pogled prek Matarskega podolja, Brkinov, Vremščice in Nanosa do Kamniških Alp; proti v. vidimo Javornike, Snežnik in vrhove v Gorskem Kotarju s Snježnikom; od v. proti j. je najprej obširen hribovit svet s Kojnikom, Žbevnico in Učko, na obzorju pa Kvarnerski zaliv; na j. je ob vznožju planota Podgorskega Krasa, naprej Šavrinsko gričevje, vidimo pa tudi skoraj vso Istro in obmorska mesta med Koprom in Umagom; proti z. je tik pod nami Grmada ali Mali Slavnik (1001 m), za njo in z. delom Slavnika proti Kozini in Prešnici pa zdrsi pogled prek Petrinjsko-Socerbskega Krasa do Tržaškega zaliva s Trstom in ob dobri vidljivosti še naprej do Benetk; od z. proti s. se za Senožeškimi in Vipavskimi hribi zvrstijo hribi na Krasu s Trsteljem, Trnovski gozd, Julijci s Triglavom, Karavanke, ob ugodnem vremenu pa v daljavi zazremo Dolomite ter Karnijske in Ziljske Alpe. Kaj vse vidimo, nam pomaga ugotoviti razgledna plošča na vrhu, ki jo je leta 1995 postavilo Obalno PD Koper.

Slike


TočkeTrasaKočeVrhoviPoti