Opis trase

Podrobnosti poti

Iz Kočevja do 17 km oddaljene Ribnice pelje TV po magistralni asfaltirani cesti, ki se le neznatno vzpne pri Jasnici. Da se izognemo hoji po prometni cesti, raje sedemo na avtobus, ki na progi Kočevje–Ljubljana vozi vsako uro.

Iz središča Kočevja pri spomeniku NOB gremo mimo cerkve, čez Rinžo in po Ljubljanski cesti skozi mesto. Ko pridemo iz mesta, se na desno odcepi regionalna cesta proti Dvoru pri Žužemberku v dolini Krke. Odpre se lep pogled po obširnem kraškem Kočevskem polju do Stojne in Velike gore na j. ter do Male gore na s. robu. Dva km od Kočevja je vas Breg, 478 m, 336 preb., s središčem na levi strani ceste. Še dva km naprej je na desni gručasto naselje Stara Cerkev, 480 m, 285 preb., ki je dobilo ime po Marijini cerkvi, zgrajeni že pred letom 1339, sicer najstarejši cerkvi na Kočevskem. Zdajšnja cerkev Marijinega vnebovzetja je iz leta 1853. Iz te vasi je bil doma Jože Šeško (1908–1942), narodni heroj in organizator NOB na Kočevskem. V Stari Cerkvi so osnovna šola, pošta ter več trgovin in gostišč. Nasproti Stare Cerkve je na levi strani ceste gručasto naselje Slovenska vas, 472 m, 234 preb.; v bližini vasi so hlevi in obširni pašniki. Vas je bila prvič omenjena leta 1436 in je med najstarejšimi naselji na Kočevskem. Prvi naseljenci so bili Slovenci; po priselitvi Nemcev na Kočevsko je bilo v vasi večinsko prebivalstvo slovensko in po njem je naselje dobilo tudi ime. V bližini teče Rinža, nad njo pa se v pogorju Stojne dviga Slovenski vrh (1040 m).

Četrt ure za Staro Cerkvijo je ob cesti novo naselje Mrtvice, 470 m, 40 preb. Zahodno od vasi je svet proti Stojni močvirnat; tam je izvir Rinže, imenovan Reberski studenec. Dva km iz Stare Cerkve je na desni strani ceste gručasto naselje Nove Ložine, 469 m, 48 preb., ki ga obdaja travnat svet z vrtačami. Kilometer naprej je na desni gručasto naselje Dolnje Ložine, 475 m, 52 preb. V bližnji požiralnik vteka Prednja Rinža, kljub temu pa ob nalivih poplavlja niže ležeča polja. Še kilometer naprej je na obsežnih travnikih na desni strani ceste razloženo naselje Gornje Ložine, 475 m, 119 preb., s cerkvijo sv. Petra in Pavla iz 17. stoletja. Cesta se potem zložno vzpne na bližnji gozdnat preval med Kočevskim poljem in Ribniško dolino. Na prevalu stoji star motel, ki je zapuščen in zaprt. Ime je dobil po hribu Jasnica (577 m) na s. strani. Avstrijci so leta 1797 tam zgradili pet utrdb v obrambo pred Francozi, kljub temu pa te niso preprečile zasedbe Kočevske. Ob cesti je spomenik prvim štirim žrtvam, ki so jih leta 1942 tam pobili Italijani.

V vseh naseljih med Kočevjem in Jasnico so grofje Ortenburški v 14. stoletju naselili nemške koloniste iz zgornje Koroške in Tirolske. Na tem območju so živeli do decembra 1941, ko so jih Nemci preselili v Posavje.

Z Jasnice se cesta spusti v Ribniško dolino, zagledamo pa jo takoj, ko pridemo iz gozda. Na z. strani doline se vleče Velika gora z najvišjim vrhom Turn (1254 m), na v. jo obdaja Mala gora z najvišjima vrhovoma Črni vrh in Stene sv. Ane (963 m), na sz. pa se dvigajo gričevnata Slémena. Pod vrhom Velike gore opazimo 50 do 60 m visoke skale, imenovane »Okameneli svatje«. Pripoved pravi, da so čez goro šli svati z nevesto. Ker ji je postalo vroče, je preklela sonce, svati pa so okamneli. Na obeh straneh ceste je poplavno travnato območje Log. Po dveh km od Jasnice se na levo odcepi cesta v Grčarice in Kočevsko Reko, pred nami pa je na levi strani ceste Dolenja vas, 483 m, 794 preb., večje gručasto naselje na desnem bregu potoka Ribnica, ki ponikne pri cerkvici sv. Marjete, km od desne strani magistralne ceste. Po legendi naj bi jo sezidali kot obrambo proti zmaju, ki je prihajal iz požiralnika in umoril vsakogar, ki se je tam zadrževal po večernem zvonjenju. V naselju so pošta, osnovna šola, samopostrežna trgovina in več gostiln. Nad vasjo je vzpetina Hrib (532 m) z romarsko cerkvijo sv. Roka, zgrajeno leta 1818. Prebivalci so se v preteklosti ukvarjali z lončarstvom, zdaj pa se preživljajo s kmetijstvom in z obrtjo ali pa so zaposleni v Ribnici in Prigorici. TV ne gre v naselje, temveč po magistralni cesti proti Ribnici.

Ko prečkamo potok Ribnica, smo že v strnjeni obcestni vasi Prigorica, 483 m, 456 preb. Tudi prebivalci tega kraja so se nekdaj ukvarjali z lončarstvom, zdaj je precej zaposlenih, preživljajo pa se tudi s kmetijstvom in obrtjo. Sredi vasi je baročna cerkev sv. Petra; ob njej je pokopališče, na katerem je tudi grobišče padlih borcev NOV.

Po ravni cesti je od cerkve sv. Petra v Prigorici do Nemške vasi, 486 m, 268 preb., nekaj manj kot dva km. To je strnjeno obcestno naselje. V 14. stoletju so se tam naselili Nemci. Ker je bila vsa okolica slovenska, se je kraja prijelo ime, ki ga ima še dandanes. Iz Nemške vasi je doma zdravnica dr. Franja Bojc - Bidovec (1913–1985), ki je vodila znano partizansko bolnišnico Franja v soteski Pasica pri Cerknem.

Kmalu prispemo v Goričo vas, 488 m, 437 preb. V njej je veliko novih hiš in je že predmestje Ribnice. Večina strnjenega naselja je na v. strani ceste, na kateri je tudi barokizirana cerkev Imena Marijinega; zdajšnjo podobo je dobila leta 1898. Naselje je bilo prvič omenjeno leta 1241. Še nekaj minut po cesti in že nas krajevna tabla opozori, da smo v Ribnici. Po glavni ulici pridemo v središče mesta.

Fotografije ob poti


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePlaninske poti