Opis trase

Podrobnosti poti

Od spomenika nadaljujemo pot proti jugu po zelo zaraščenem nekdanjem travniku ob robu gozda. Kmalu smo v gozdu, po katerem se zložno spustimo do gozdne ceste, ki povezuje regionalno cesto Kočevje–Stari Log z Roško cesto. Od spomenika do ceste je 20 min. Po cesti gremo levo, najprej zložno navzdol, potem po ravnem. Po 15 min. smo na veliki jasi, še po 5 min. pa na razcepu cest. Nadaljujemo po desni široki gozdni cesti, ki se zložno dviga. Po 15 min. zavijemo s ceste na desno. Po gozdnem kolovozu se v nekaj minutah povzpnemo na travnato jaso; ob njenem desnem robu, potem prek travnika v levo pridemo spet v gozd. Po 10 min. smo iz gozda; levo nad potjo zagledamo med drevjem razvaline nekdanje cerkve v Trnovcu (599 m). Okrog nje je bilo gručasto kočevarsko naselje s 17 hišami, ki so jih avgusta 1942 požgali Italijani. Po kapitulaciji Italije je bilo pod vasico skladišče streliva, iz katerega so vse do osvoboditve oskrbovali partizanske enote. Po široki poti mimo čebelnjaka pridemo v 10 min. do gozdne ceste in jo prečkamo. Široka gozdna pot se zložno vzpenja, pride na jaso, gre mimo čebelnjaka do gozdne ceste, po kateri se zložno vzpnemo do lovske hiše na Trnovcu. S Pugleda do lovske hiše smo hodili 1 h 30 min.

Pod lovsko hišo se spustimo do bližnje Roške ceste, po kateri je do Kočevja 12 km. TV gre ves čas po cesti. Do vasi Željne nas obdajajo gozdovi. Cesta se le počasi zložno spušča, ponekod je celo precej ravna; s številnimi ovinki zaobide kraške vrtače in jame. Po 25 min. je na desni Križmanova koča, na levo pa se odcepi gozdna cesta v Koprivnik in po 10 min. še druga v Medvedji gozd. Še 10 min. in na levi zagledamo velik lesen križ, ob njem pa kažipot »Grobišče pod Krenom«; Kren (616 m) je poraščen vrh na desni strani ceste. Nasproti križa se odcepi gozdna cesta v Trnovec. Po koncu 2. svetovne vojne je takratna revolucionarna oblast v nekaterih kraških jamah v Kočevskem rogu usmrtila nekaj tisoč slovenskih domobrancev in pripadnikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije, ki so jih britanske vojaške oblasti v drugi polovici maja 1945 izročile jugoslovanskim oblastem. Med najbolj znanimi množičnimi grobišči je Jama pod Krenom; tam je bila 8. julija 1990 tudi spravna slovesnost z mašo zadušnico. Republika Slovenija je leta 2004 pri tej jami postavila spominsko kapelo in jo izročila v upravljanje kočevski župniji.
TV nadaljujemo po Roški cesti. Ob cesti proti Željnam stoji 14 hrastovih skulptur Križevega pota Slovencev, delo kiparja Staneta Jarma. Postavili so jih leta 1998 v spomin na domobrance, pobite po 2. svetovni vojni v breznih kočevskih gozdov. Od Krena do Željn smo na območju Kočevske Male gore. Po dobrih 20 min. smo na razcepu. Desna cesta pelje v Stari Breg, leva v Kočevje. Po 15 min. se na desno odcepi gozdna cesta, ki vodi do regionalne ceste Kočevje–Stari Log. Nadaljujemo po levi, ki se ovinkasto spušča med pobočji vrha Konjsko (596 m) na desni in Skrajnik (636 m) na levi. Proti Skrajniku in naprej proti Medvedjemu gozdu se odcepi gozdna cesta. Kmalu pridemo do zadnjega odcepa na desno proti regionalni cesti Kočevje–Stari Log. Po Roški cesti na levo je le še 20 min. do vasi Željne; zagledamo jo, ko pridemo na plano. Med gozdom in vasjo je romsko naselje.
Od lovske hiše v Trnovcu do Željn smo hodili 2 h.
ŽELJNE, 470 m, 498 preb., so strnjena vas ob cesti iz Kočevja v Rog in cesti, ki se tam odcepi proti Klinji vasi in Stari Cerkvi. Cerkev sv. Lovrenca je iz 16. stoletja. V bližini so več kot kilometer dolge Željnske jame z vodnim pretokom; tamkajšnji prebivalci so se v njih skrivali pred Turki. Značilno za te jame je, da so zelo plitko pod površjem, saj so jamski stropovi debeli le 2–5 m. Do decembra 1941 so živeli v vasi zvečine Kočevarji, po letu 1945 pa so se v njej naselili priseljenci iz različnih krajev Slovenije.

Iz Željn pridemo v 25 min. po asfaltirani cesti v Šalko vas, in to do središča pri cerkvi. Ves čas so ob cesti nove hiše. Odpira se lep pogled na vrhove in gore na j. strani Kočevskega polja, na Livoldski vrh, Mestni vrh in na dolgi hrbet Stojne.

ŠALKA VAS, 492 m, 674 preb., je strnjeno naselje na položnem gričku ob cesti iz Kočevja v Rog; v zadnjih letih je zaradi strnjene pozidave postalo predmestje Kočevja. V središču je cerkev sv. Roka. Na z. strani vasi je bilo ležišče rjavega premoga, vendar so premogovnik pred dvema desetletjema zaprli. V nekdanjem rudniškem kopu je nastalo Kočevsko jezero, veliko približno 400 krat 400 m in globoko do 40 m. Ob jezeru je rekreacijsko-turistični center z motelom Jezero. Na hiši, v kateri je kinodvorana, je spominska plošča prvoborcu Albinu Videniču (1920–1944), organizatorju OF na Kočevskem.

Iz središča Šalke vasi do hotela Valentin v središču Kočevja je po Roški cesti, zdaj mestni ulici, 40 min.

Fotografije ob poti


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePlaninske poti