Opis trase

Podrobnosti poti

S križišča v bližini pošte zavijemo po regionalni cesti proti Dolenjskim Toplicam. Skozi mesto gremo po Ulici 21. oktobra. Pred podvozom pod železniško progo se na levi začne planinska pot na Mirno goro. TV nadaljujemo po cesti pod podvozom; desna cesta gre na železniško postajo, naša pa gre na levo, kamor nas usmerja kažipot za Žužemberk. Pridemo v redek gozd, levo teče železniška proga. Na obeh straneh ceste so romska naselja. Z ovinka na koncu naselja zagledamo Mirno goro, pred njo pa v bližini vinorodna pobočja z vasmi Otovec, Sela pri Otovcu in Rodine. Po 45 min. smo po skoraj ravni cesti v zaselku Brezov Gaj, novem delu naselja Lokve, kjer se stranska cesta odcepi na Otovec. Pot nadaljujemo po glavni cesti, s katere je prijazen pogled na vinorodna pobočja Gore nad Semičem. Po 10 min. se desno odcepi stranska cesta na Lokve, le minuto, dve nad glavno cesto. Skozi vas bomo šli na nekaj minut oddaljeni Stojnik, na katerem je spomenik komandantu Stanetu in njegovim sodelavcem.
LOKVE, 180 m, 456 preb. Vas leži ob cesti Črnomelj–Semič. Stari del vasi je na ravnem polju na v. strani ceste, novi del, imenovan Brezov Gaj pa je ob odcepu stranske ceste na Otovec. V Brezovem Gaju sta trgovina in gostilna, v vasi pa je nekaj obrtnikov. Prebivalci se preživljajo po večini s kmetijstvom, precej pa je zaposlenih v Črnomlju.

Med ofenzivo proti partizanskim enotam so Italijani 26. julija 1942 vas požgali in tedaj je zgorelo 10 hiš in več gospodarskih poslopij.

Poveljstvo glavnega štaba NOV in POS se je iz Kočevskega roga preselilo v bližino vasi septembra 1944, tam pa je imelo svoj sedež do konca aprila 1945. Za njegove potrebe so postavili 13 barak; naselje se je imenovalo Baza 100. Tam so se 7. novembra 1944 pri preizkušanju angleškega minometa, ki so ga v pošiljki orožja odvrgla zavezniška letala, smrtno ponesrečili legendarni komandant slovenskih partizanskih čet NOV in POS Franc Rozman - Stane, podpolkovnik Anton Žnidarič - Štefan, starejši vodnik Jug in mlajši vodnik Tonček Dobrilovič. Franca Rozmana so pokopali na skrivnem kraju pri Bukovi Gori, po osvoboditvi pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Tam, kjer je bila Baza 100, je zdaj spomenik s podatki o žrtvah tragične nesreče.

Od spomenika se vrnemo skozi vas do ceste in nazaj proti Črnomlju. Nasproti križa zavijemo na poljski kolovoz proti viaduktu železniške proge Novo mesto–Črnomelj. Pri spomeniku 18 žrtvam fašizma pridemo na asfaltirano cesto in do razpotja: desna cesta gre na Sela pri Otovcu, TV pa po levi na Otovec, 190 m, 50 preb., obcestno vas na pobočju pod železniškim viaduktom. Pod vasjo je cerkev sv. Jerneja, ki je bila prvič omenjena leta 1526. Oktobra 1943 so partizani porušili železniški viadukt; leta 1946 so ga obnovile mladinske delovne brigade. Hojo nadaljujemo po spodnji cesti proti viaduktu. Desno so Petrolova skladišča. Po 10 min. od viadukta pridemo na Talčji Vrh, 190 m, 24 preb., v gručasto vas na neznatni vzpetini j. od viadukta. V vasi je opuščena šola, ki jo je leta 1909 ustanovilo Ciril-Metodovo društvo v narodnostnem boju s kočevskimi Nemci, ki so imeli v bližnjih Rodinah nemško šolo. Od jeseni 1943 je bila v šoli orožarska delavnica, od jeseni 1944 do aprila 1945 pa so bili v vasi nastanjeni tankisti NOV.

Cesta se zložno vzpenja po pobočju pod Rodinami, kjer nas pozdravijo vinogradi in zidanice. Na bližnjem slemenu na j. strani opazimo gručasto vas Tušev Dol. Po 15 min. prečka cesto planinska pot Črnomelj–Mirna gora. Kmalu zagledamo zvonik cerkve v Naklu, j. od njega pa Rožič Vrh, kamor smo namenjeni. Pridemo do prvih hiš naselja Naklo, 330 m, 28 preb., z gručastim središčem pri gotski cerkvi sv. Jakoba s stenskimi freskami iz druge pol. 15. stol. Stranska cesta zavije navzgor k cerkvi (če vam dopušča čas, si jo velja ogledati, ključ imajo v sosednji domačiji), TV pa nadaljuje še nekaj minut do križišča, na katerem zavijemo levo po asfaltirani cesti na bližnji Rožič Vrh. S Talčjega Vrha je 45 min.

Fotografije ob poti


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePlaninske poti