Opis trase

Podrobnosti poti

Od Doma na Menini nadaljujemo TV po gozdni cesti v Češnjice v Tuhinju. Po 5 min. po bližnjici na desno skrajšamo cestni ovinek. Le minuto, dve po cesti in pridemo na planino, na kateri zavijemo po bližnjici levo, po kateri si spet skrajšamo cestni ovinek. Kar hitro smo spet na cesti, vendar jo po nekaj korakih znova zapustimo. Zavijemo levo čez planino. Na hribu Vrtačnik (1466 m) pred nami je gozdni rezervat. Po lepi ravni stezi pridemo po 6 min. spet na cesto, čez dodatnih 6 min. pa na razpotje: levi kolovoz pelje na planino Šavnice, mi pa gremo naprej po cesti. Po nekaj korakih se nam v globeli na desni skozi drevje pokaže Jezero Biba, v celoti pa se odkrije, ko pridemo iz gozda. Jezerce se je v zadnjih desetletjih občutno zmanjšalo, tako da je zdaj dolgo 50 m, široko 25 m in globoko 2 m. Nekaj metrov naprej od jezerca nas kažipot usmeri s ceste levo na stezo, po kateri premagamo kratko gozdnato pobočje. Pridemo na Biba planino. Prestopimo eno in kmalu nato še drugo leso. Smo na obširni kraški planini na j. strani Velikega vrha (1454 m), na v. strani pa se pokaže kamnit vrh Golega vrha (1426 m). Steza se zelo zložno spušča po kraškem svetu ob robu gozda proti kamniti ograji. Ko prestopimo leso, nadaljujemo po slabem kolovozu po pašniku navzdol do pastirske Koče na Bibi, 1283 m, Okrog pri Motniku 16. V koči nam postrežejo tudi s pijačo in mlečnimi izdelki. Pokaže se nam Tuhinjska dolina. Od Doma na Menini smo hodili 45 min.

Od Koče na Bibi gremo po stezi naravnost ob robu gozda in čez pašnik do ceste proti Češnjicam. Prestopimo ograjo, potem pa pridemo po ravni cesti čez planino Lemovska poljana v 15 min. do pastirske koče nad cesto. Še naprej gremo po zložno se spuščajoči cesti po j. robu planine Nova poljana do ostrega ovinka (15 min.) in tam dokončno zapustimo cesto proti Češnjicam. Ob ovinku (1231 m) raste skupina bukev, kažipot »Slopi« pa nas usmeri levo proti vzhodu.

Kolovoz nas popelje po slemenu s pogledom na Veliko planino. Desno pod potjo so pašniki, kolovoz pa se spusti proti gozdu. Zelo strmo se spuščamo po jv. pobočju Golega vrha. Po 20 min. opazimo skozi drevje Farovško planino in Medvedov hrib (1044 m). Kmalu se kolovoz priključi gozdni cesti, po kateri sestopimo do domačije Slopnik. Tik nad domačijo je ob cesti spomenik borcem NOV, ki so padli na tem območju. Na njem piše:
Dvanajstim borcem. Dvanajst vrčev
tople krvi je spremljalo sonce v zemljo,
ko so umirali zanjo – junaki.
Za to je bilo potrebno več kot pesti,
več kot moči. Bilo je treba ljubezni.

Po uri hoje od Koče na Bibi pridemo na preval Slopi (925 m) z domačijo Slopnik, Bela 12, pošta Motnik. Razloženo naselje Bela, 760 m, 89 preb., sestavlja več zaselkov, med njimi tudi zaselek Slopi na istoimenskem prevalu. Tam je bil nekdaj pomemben prehod med Zadrečko in Tuhinjsko dolino, pa tudi kranjsko-štajerska deželna meja.

Od Slopnika gremo kratko po kolovozu, potem po stezi po travnatem pobočju do v. dela planote. Na s. strani opazimo del Zgornje Savinjske doline z Rečico ob Savinji. Mimo brunarice Jurček zavijemo po stezi čez pobočje proti beli hišici na robu gozda. Nekaj naprej od Jurčka se od naše poti na desno loči planinska pot v Motnik. Nad belo hišico, Rovt pod Menino 14, stopimo na razmeroma raven kolovoz, ki nas po mešanem gozdu na j. strani Medvedovega hriba kmalu pripelje do gozdne ceste. Po cesti gremo še naprej po ravnem do bližnjega križišča, potem pa kar naravnost in navzdol. Pazimo na markacije, ker je na poti še nekaj stranskih kolovozov. Ko pridemo iz gozda, zagledamo Jeseničnikovo domačijo. Do nje gremo po kolovozu proti gospodarskemu poslopju in hiši. Jeseničnikova domačija sodi v zelo razloženo hribovsko naselje Jeronim, 720 m, 211 preb., ki se v loku razteza od jz. pobočij Dobroveljske planote do j. pobočij Medvedovega hriba. Od Slopnika do Jeseničnika smo hodili 30 min.

Takoj za stanovanjsko hišo se z leve priključita E-6 in Savinjska pot (označena s črko »S« nad planinsko markacijo), a ne za dolgo. S travnatega pobočja se steza spusti v gozd in po njem proti grapi potoka Merinščica. Po 10 min. smo na razpotju: E-6 in Savinjska pot zavijeta desno proti Motniku, TV pa levo proti Orehovcu. Steza se precej strmo spušča po gozdnatem pobočju Medvedovega hriba nad grapo Merinščice. Po 20 min. od razpotja pridemo do domačije na Orehovcu (650 m). Na jv. strani lepo vidimo Kozico in Čemšeniško planino. Z Orehovca pelje TV v dolino potoka Merinščica po gozdni cesti, s katere se večkrat odpre lep pogled proti Vranskemu in naprej na Spodnjo Savinjsko dolino ter Dobroveljsko planoto s Šentjoškim vrhom (1077 m) in cerkvijo sv. Jošta pred nami. Po 25 min. zložnega spusta pridemo v zatrep doline tik pod gručastim naseljem Vologa, 588 m, 45 preb. Tam stopimo na asfaltirano cesto Vransko–prelaz Lipa (721 m) – Šmartno ob Dreti.

Do Vranskega je TV ves čas speljana po asfaltirani cesti. Po 10 min. pridemo v zaselek Kale, enega od devetih zaselkov naselja Jeronim, po 30 min. pa v gručasto naselje Prapreče, 402 m, 142 preb. Na s. strani doline se dviga strma Medvedica (604 m), na j. Blednik (659 m), na vzpetini Tabor (428 m) pred nami pa nas pozdravlja cerkev sv. Jeronima, zgrajena v prvi polovici 15. stol. Okoli nje je še zdaj taborsko obzidje. Še 30 min. in pridemo na Vransko.

Fotografije ob poti


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePlaninske poti