Opis trase

Podrobnosti poti

Pri Bajgotu se za nekaj časa poslovimo od SPP, ki gre čez Klopni vrh na Pesek. Našo TV usmeri kažipot nekaj pred mostom proti jugu. V 10 min. se precej strmo vzpnemo po gozdu do ceste na Osankarico. Prečkamo cesto in po precej strmem razritem kolovozu premagujemo s. pobočje Piklerice (1190 m). Po 10 min. smo na nekdanji jasi na pobočju, zdaj pa tam raste mlad mešan gozd. Strmina popusti, na lepi, široki in po večini ravni poti se lahko sprostimo v tišini smrekovih in ponekod mešanih gozdov. Paziti moramo le na markacije, da ne zaidemo na stranske poti in kolovoze. Po 45 min. od ceste gremo čez majhno barje, gozd postane redkejši. Pot se razširi v gozdni kolovoz, ki nas še vedno vodi proti jugu. Kmalu smo v lepem mladem gozdu, ob poti pa je lovska preža. Tam je bila pred pogozditvijo velika jasa Trije studenci (1245 m); ponekod je še ostalo nekaj travnate površine. Ob poti je spomenik velikemu ljubitelju narave in lovcu Jožetu Klančarju (1903–1974), ki je umrl na tem kraju. Steza po ostri visoki travi volk, imenovani tudi baloh, nas spet pripelje v gozd. Po zložnem svetu pridemo v 15 min. od spomenika na razpotje: leva pot pelje k Sv.Trem Kraljem, desna pa mimo Črnega jezera na Osankarico. S smeri sever–jug, po kateri smo hodili vse od Šumika, se na razpotju obrnemo proti zahodu.

Z razpotja sprva nadaljujemo po ravni poti, potem pa zelo zložno navzdol po smrekovem in nato po zvečine bukovem gozdu. Ko se bližamo jezeru, pridemo na barjanska tla, zato je pot speljana po mostnicah. Tik pred jezerom je opozorilna tabla z napisom: »Črno jezero na Pohorju je zaščiten naravni rezervat, obnovljen leta 1993. Ohranimo ga v njegovi podobi. V rezervatu velja predpisan varstveni režim.« Lepa pot ob s. robu jezera nas pripelje do počivališča na sz. strani jezera. Od razpotja je 30 min.

ČRNO JEZERO, 1197 m, je največje pohorsko jezero, ki se razprostira na površini nekaj več kot dva hektarja. Znani geograf Anton Melik domneva, da je jezero nastalo v fevdalni dobi, ko so zagradili zgornji del plitve grape potoka Ribniščica (Anton Melik: Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Slovenska matica, 1957). Takrat so bili gozdovi na tej strani Pohorja v lasti konjiških graščakov. Atlas Slovenije navaja, da je Črno jezero nekdanji Konjiški ribnik (Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, 1992); to ime potrjuje Melikovo domnevo. Jezero obdajajo visoko barje, rušje in smrekovi gozdovi. Odsev temnega zelenja v vodi daje vtis, da je voda črne barve. Na s. strani odteka iz jezera potok Črnava, ki so ga nekoč imenovali Ribniščica. Ribolov v jezeru ni dovoljen. Če nam čas dopušča, se ustavimo ob jezeru. Njegova lepota se nam bo za vedno vtisnila v spomin.

Jezero zapustimo na njegovi z. strani. Gremo čez mostiček prek Črnave, potem pa previdno stopamo po mostnicah, ki omogočajo prehod prek barja. Ko pridemo na suha tla, se pot začne spuščati proti Domu na Osankarici in kmalu ga tudi zagledamo. Od jezera do doma je 20 min.

Fotografije ob poti


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePlaninske poti