Povezane trase

Opis kraja

LJUBNO OB SAVINJI, 433 m, 1154 preb. Gručasto naselje je središče hribovitega kmetijskega območja v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp. Stoji na prodnati terasi ob sotočju potoka Ljubnica in reke Savinje. Naselje ima več delov: Plac v središču, Foršt v višjem zgornjem delu, novi del Za Ljubnico, Prod in Loke niže od sotočja proti Radmirju ter Kolovrat na desnem bregu Savinje nad sotočjem. Ljubno je bilo prvič omenjeno leta 1247. Po zgodovinskih virih je bil tam že leta 1426 sedež gospodarskega urada gornjegrajske gospode. Leta 1442 je kraj postal trg s tržnim dnevom ob nedeljah in dvema letnima sejmoma. Listini ljubljanskih škofov iz let 1464 in 1565 sta utrdili pravni in gospodarski položaj Ljubnega kot pomembnega prometnega vozlišča v Zgornji Savinjski dolini. V 16. stol. je postalo središče trgovine z lesom. Leta 1600 je v kraju obratovalo devet žag. Na Ljubnem je bila tudi začetna postaja splavarjenja. Do tod so po Savinji hlode plavili, žage na Savinji in Ljubnici so jih razžagale, iz razžaganega lesa pa so sestavili splave, ki so jih plavili po Savinji in Savi do Beograda, pogosto pa še naprej po Donavi do Črnega morja. Trgovina z lesom in splavarstvo sta najbolj cvetela med obema svetovnima vojnama; takrat je bilo na Ljubnem 30 žag in 20 gostiln. Po II. svet. vojni je splavarstvo zamrlo. Izpodrinili so ga industrijska obdelava lesa v Nazarjah ter cestni in železniški prevoz. V spomin na splavarstvo prirejajo vsako leto v začetku avgusta turistično-folklorno prireditev »Flosarski bal«.

Župnijska cerkev sv. Elizabete je bila prvič omenjena že v 13. stol.; zgrajena je bila v poznoromanskem slogu. Po več dozidavah in prezidavah je zdajšnja stavba pravzaprav gotska. V njej je več znamenitih slik in predmetov. Šola je bila ustanovljena leta 1805.

Ugodna lega ob robu alpskega predgorja in ob vstopu v ožji del Zgornje Savinjske doline, zdravo podnebje in poletna svežina, planinarjenje, ribolov in druge športno-rekreacijske dejavnosti ter dobre prometne zveze so omogočili razvoj poletnega turizma, zato ima ta bogato tradicijo. Ljubno ima dobre naravne možnosti tudi za zimski turizem.

Od 1. januarja 1995 je Ljubno samostojna občina, kot je bilo tudi do leta 1955, ko je bilo priključeno občini Mozirje. Na Ljubnem so poleg občine in občinskih organizacij še poslovalnica Nove Ljubljanske banke, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, osnovna šola, več trgovin ter gostišč s prenočišči. Gospodarski utrip dajejo kraju obrat podjetja Iskra za proizvodnjo feritov in navitih komponent, kovinska industrija KLS ter več manjših podjetij in obrtnih delavnic.

Na območju Ljubnega je narodnoosvobodilno gibanje konec leta 1941 organiziral član komiteja KP Jože Letonja - Golob, spomladi 1942 pa je že deloval odbor OF. V noči z 18. na 19. maj 1942 so borci Savinjske čete napadli orožniško postajo, zaplenili orožje in stavbo zažgali. Leta 1944 je tam delovala Šlandrova brigada. Okupator je imel na Ljubnem močno postojanko, ki naj bi nadzirala prometne poti in okoliške hribe. V veliki akciji 4. operativne cone za osvoboditev ozemlja v Zgornji Savinjski dolini je Šlandrova brigada v noči s 30. na 31. julij 1944 napadla okupatorjevo postojanko na Ljubnem. V boju za vsako hišo so borci NOV po devetnajstih urah strli nemški odpor. Padlih in ujetih je bilo 350 nemških častnikov in vojakov, zaplenili pa so tudi veliko orožja. Med partizani je bilo šest mrtvih in 21 hudo ranjenih. Prve dni avgusta je bila osvobojena celotna Zgornja Savinjska dolina, Ljubno pa je postalo pomembno središče osvobojenega ozemlja. Na Ljubnem so bivale tudi angleška, ameriška in ruska vojaška misija. Jeseni 1944 so bile volitve v narodnoosvobodilne odbore, delovala pa je tudi partizanska šola. Decembra 1944 je okupator z močnimi enotami silovito napadel osvobojeno ozemlje, tako da ga enote NOV niso mogle ubraniti. Nemci so izvajali strahoten pritisk na prebivalce, požigali so domove, zapirali ljudi, moške in ženske pa mobilizirali za graditev obrambnih strelskih jarkov. Ljubno je bilo skoraj popolnoma uničeno in požgano. Pred zadružnim domom je spomenik 141 borcem NOV, talcem in žrtvam fašizma z Ljubnega in okolice. Ob spomeniku je grobnica 36 neznanih borcev NOV.

Na Ljubnem si lahko ogledamo Flosarski muzej, spominsko sobo generala Maistra in Budnovo žago venecijanko. Informacije: Turistično-informacijski center, telefon: 03/838 14 92.


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine