Povezane trase

Opis kraja

ZGORNJA KORENA, 350 m, 376 preb. Razloženo središčno naselje leži v dolini Korenskega potoka in na zložnih pobočjih nad dolino. Središče kraja je strnjeno jedro pri župnijski cerkvi sv. Barbare na vrhu slemena (392 m). Cerkev je bila zgrajena leta 1787 namesto kapele, ta pa je bila prvič omenjena že leta 1639. Na cestnem križišču stoji znamenje v spomin na kugo, ki je v teh krajih morila v letih 1710 do 1712. Pri Ferkovem gradiču ob cesti čez hrib stoji kamnit kip sv. Riharda, ki so ga leta 1856 postavili takratni lastniki vinogradov iz Gradca. V bližnjem kamnolomu so apnenec lomili že Rimljani. Šolski pouk so začeli izvajati leta 1812, leto pozneje pa so zgradili tudi šolsko poslopje. V Zgornji Koreni je bil rojen dr. Joža Glonar (1885–1946), literarni zgodovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf. Krajani so uglednemu rojaku pri cerkvi sv. Barbare postavili doprsni kip. Od cerkve, do katere je od gostilne Dvoršak le nekaj minut, je čudovit razgled na Slovenske gorice, Dravsko polje, Pohorje in Kozjak.

Narodnoosvobodilno gibanje se je v tem delu Slovenskih goric razmahnilo jeseni 1943, ko je bila tam ustanovljena organizacija OF. Od oktobra 1943 je na območju Korene delovala partizanska tehnika. V gozdu Boršt, j. od Zgornje Korene, je bila avgusta 1944 ustanovljena kurirska postaja S-17. Prvi komandir je bil Alfred Pirher - Ivo, pri tej postaji pa je delovalo 14 kurirjev. Bivali so v zemljanki, hrano pa so jim kuhali na Zelenkovi domačiji. Kurirji so vzdrževali zveze s S-13 v Planici nad Framom, S-16 na Tojzlovem vrhu na Kozjaku in s S-14 pri Moškanjcih. Najtežavnejša je bila zveza s        S-13, saj so se morali s čolnom prepeljati čez Dravo, prečkati odprto Dravsko polje, ki je bilo prepredeno s številnimi komunikacijami, in se prebiti čez močno zastraženo železniško progo in glavno cesto Maribor–Celje. Kurirji so izvajali tudi vojaške akcije; tako so npr. oktobra 1944 napadli orožniško postajo v Zgornji Koreni. Pri opravljanju kurirskih nalog sta padla kurirja Karel Žižek - Drago in Konrad Pušnik.

V Zgornji Koreni so zdaj osnovna šola, pošta, trgovina in gostilna ter več obrtnih delavnic. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom in vinogradništvom, številni pa so zaposleni v Mariboru.


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine