Lokacija žiga

Žig TV je v Tumovi koči in v skrinjici pred kočo.

Povezane trase

Opis kraja

SLAVNIK, 1028 m, je najvišji vrh v slovenskem delu Čičarije, kraške pokrajine v sv. delu Istre. To je hribovit svet, ki na s. meji na Matarsko podolje, na j. na Rdečo Istro, na z. sega do Kozine in kraškega roba nad Črnim Kalom, na v. do Brgudskega podolja nad Reškim zalivom. Rdeča Istra je dobila ime po značilni rdeči zemlji, Čičarija pa spada v Belo Istro, imenovano po golih in svetlih apneniških površinah. Staro goropisno ime Slavnik ne označuje samo vrha, temveč ves gorski hrbet v slovenski Čičariji, ki ga imenujemo tudi Slavniško pogorje, skrajšano Slavnik. Do višine 850 m je porasel z gozdovi in grmovjem, vrhove pa pokrivajo planinski pašniki. Na njih rastejo znamenite gorske cvetlice: bledorumeni ušivec, navadna potonika, gorski kosmatinec, francoski lan, tržaški svišč, narcise, ilirska perunika, brstična lilija, kranjska lilija, zlati koren in druge.

S Slavnika je čudovit razgled na vse strani. Proti sv. seže pogled prek Matarskega podolja, Brkinov, Vremščice in Nanosa do Kamniško-Savinjskih Alp. Proti v. vidimo Javornike, Snežnik in gore v Gorskem Kotarju. Od v. proti j. je pred nami hribovit svet Čičarije vse do Učke. Na j. strani se ob vznožju razprostira planota Podgorskega Krasa, za njo Šavrinsko gričevje; vidimo skoraj celotno Istro in obmorska mesta od Kopra do Umaga. Na z. strani je v bližini Grmada (1001 m), za njo pa zdrsi pogled prek Petrinjsko-socerbskega krasa do Tržaškega zaliva s Trstom in ob čistem ozračju tudi do Benetk. Od z. proti s. se za Senožeškimi in Vipavskimi hribi zvrstijo hribi na Krasu s Trsteljem, Trnovski gozd z Golaki, Julijci s Triglavom, Karavanke, ob ugodnem vremenu pa zazremo v daljavi celo Dolomite ter Karnijske in Ziljske Alpe. Če bomo prišli na Slavnik po dežju, bomo nagrajeni z razgledom, ki se nam bo za vedno vtisnil v spomin.

Na Slavniku je bila marca 1943 ustanovljena kurirska postaja P-2, ki je delovala do osvoboditve. V njej je bilo od šest do 14 kurirjev. Do kapitulacije Italije je vzdrževala zveze s kurirskima postajama P-1 pri Mašunu in P-3 v Lažah pri Senožečah, potem pa s P-2a v Brkinih ter s tržaškim in istrskim okrajem. Prek nje so potekale zveze partizanskih enot in političnega vodstva na Primorskem z glavnim štabom NOV in POS ter s slovenskim političnim vodstvom v Kočevskem rogu. Pomembne so bile tudi zveze s hrvaško Istro, saj so kurirji iz P-2 hodili prav pod Učko. Prek javke v Gabrovici so vzdrževali zveze tudi s Trstom. Prvi komandir je bil Anton Dovgan - Branko, doma iz Topolca pri Ilirski Bistrici. Spominska plošča padlim kurirjem te postaje je na pročelju Tumove koče. Na njej piše:
»Na Slavniku je v letih narodnoosvobodilne vojne delovala
za zvezo s Trstom in Istro kurirska karavla TV P 2.
Svoja življenja so žrtvovali kurirji
Cucek Franc        1921–1944
Kocjančič Solzana    1921–1945
Kocjančič Jože        1921–1944
Mahne Marjan        1925–1943
Markandel Peter        1913–1945
Segulin Marija        1922–1944
Šefančič Boris        1917–1943
Vivoda Auguštin        1917–1943«

Slavnik je bil določen za končno postajo TV, ker je bila na njem najjužnejša kurirska postaja na slovenskem ozemlju. Tako se na njem simbolično sklene dolga pot kurirjev in vezistov od ravnega Prekmurja do slovenskega morja, ki ga vidimo s Slavnika. Na Tumovi koči je spominska plošča s sporočilom, da se tam končuje Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije.

TUMOVA KOČA NA SLAVNIKU, 1018 m, stoji tik pod vrhom Slavnika. Sodi v naselje Podgorje in ima h. št. 75. Leta 1957 jo je zgradilo Obalno planinsko društvo Koper, ki jo tudi upravlja. Med leti 1988 in 1994 so jo povečali in temeljito prenovili. Poimenovana je po dr. Henriku Tumi (1858–1935), znanem slovenskem alpinistu, planinskem ideologu, botaniku, politiku in narodnem buditelju. Odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih, za skupine pa tudi med tednom, vendar se moramo za obisk prej dogovoriti. V sobah je osem postelj, na skupnih ležiščih pa 20 ležišč; voda kapnica, elektrika. Informacije: oskrbnica Angelca Ban, Podgorje 10b, 6216 Podgorje, telefon: 05/687 01 34.

Do koče lahko pridemo tudi iz Podgorja (1 h 15) in iz Prešnice po SPP (1 h 45). Na Slavnik pripelje lokalna makadamska cesta iz Hrpelj (11 km).

Fotografije


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine