Lokacija žiga

Žig TV je v skrinjici pri vhodu v kočo.

Povezane trase

Opis kraja

VELIKI SNEŽNIK, 1796 m, je najvišji vrh visoke Snežniške planote, ki se razteza med Cerkniškim poljem, Loško dolino in Babnim poljem na s. in sv. ter dolinama reke Reke in Zgornje Pivke na j. in jz. Planota se na sz. spušča v Postojnska vrata, ki jo ločijo od Hrušice, na jv. pa jo zareza Gomanjškega prečnega dola loči od gora Gorskega Kotarja. Snežniška planota sodi v dinarski gorski sistem. Zgrajena je iz krednih apnencev in dolomitov. Na njej je veliko suhih dolin, kotličev, vrtač ter brezen in več kotlin mrazišč. Nepregledni bukovi in iglasti gozdovi so prepredeni z gosto mrežo gozdnih cest, v njih pa je tudi več gozdarskih in lovskih postojank. Snežnik je le 28 km oddaljen od morja, zato ima obilo padavin, pozimi pa zapade tudi precej snega. Kljub temu na njem ni potokov, ker voda sproti izginja v kraški svet in pod površjem odteka v pritoke Pivke, Unca, Reke, Rječine in Kolpe. V ledeni dobi je bila okolica Snežnika pokrita z ledom. V kotlinah mraziščih je temperatura vedno nižja, pozimi pa pade celo do –32°C.

Snežnik ima dva vrha: Veliki Snežnik, na katerem je planinska koča, in sosednji Mali Snežnik, ki ga od Velikega loči le sedlo. Območje nad nadmorsko višino 1450 m obsega 196 ha, leta 1964 pa je bilo razglašeno za naravno znamenitost. Tam rastejo travnolistna vrčica, scopolijev repnjak, justinova zvončica, kraška vrsta planike, rdeča murka, clusijev svišč, panonski svišč, alpska velesa in druge cvetice. Prvi, ki je raziskoval rastlinstvo na Snežniku, je bil Henrik Freyer (1802–1866), kustos Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani. Prvič se je povzpel na Snežnik 17. julija 1827, ko je bil lekarniški pomočnik v Idriji. Takrat je odkril tudi največjo snežiško znamenitost – travnolistno vrčico.

V snežniških gozdovih živi veliko divjadi, tudi medvedi, volkovi, jeleni, divji prašiči, risi itd.

Veliki Snežnik je najvišja točka Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Z vrha je čudovit razgled na vse strani. Na njem je razgledna plošča, na kateri razberemo vse, kar je mogoče videti. Proti sv. se zvrstijo Kočevski rog, Goteniška gora, Gorjanci in Medvednica. Proti jv. seže pogled prek Male Kapele, Snježnika in Risnjaka na Kvarnerski zaliv z otokom Cres. Na j. se prek gozdnate Snežniške planote in hribovitih Brkinov kaže celotna Istra od Učke do z. obale tega polotoka. Na jz. je v bližini Slavnik, na z. so Javorniki, Nanos, Vremščica in Trnovski gozd, na obzorju pa Dolomiti in Julijske Alpe. Na s. so pod nami Loška dolina s Starim trgom, Cerkniško jezero, Cerknica, Slivnica, Bloška planota in Racna gora, na obzorju pa Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter Pohorje.

KOČA DRAGA KAROLINA NA VELIKEM SNEŽNIKU stoji tik pod vrhom. Prvo zavetišče je na temeljih nekdanje vojaške opazovalnice leta 1961 postavilo Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica. V letih 1977–1994 ga je povečalo in obnovilo. Koča Draga Karolina je dobila svoje ime ob 100. obletnici rojstva prof. Draga Karolina (1901–1933), graditelja snežniških postojank, velikega občudovalca Snežnika ter prizadevnega predsednika in odbornika PD Snežnik. Koča je stalno odprta samo avgusta, od 1. maja do 31. julija ter od 1. septembra do 31. oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Na voljo je osem postelj in 20 skupnih ležišč; voda kapnica, elektrika (sončne celice), telefon: 041/615 356. Informacije: Hinko Poročnik, Rozmanova ulica 24e, 6250 Ilirska Bistrica, telefon: 05/714 12 05.

Fotografije


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine