Lokacija žiga

Žig TV je v Vojkovi koči in v skrinjici, pritrjeni na stebru levo pri vhodu v kočo.

Povezane trase

Opis kraja

VOJKOVA KOČA NA NANOSU, 1240 m, stoji tik pod Plešo (1262 m), enim od vrhov Nanosa. Kočo je leta 1949 postavilo Planinsko društvo Postojna. Poimenovali so jo po narodnem heroju Janku Premrlu - Vojku (1920–1943), ki je bil rojen v Podnanosu, padel pa je v boju z Italijani v Idrijski Beli; v bližini koče stoji njegov doprsni kip. Leta 1990 so kočo v celoti obnovili. Od začetka maja do konca septembra je stalno odprta, razen ob ponedeljkih, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za napovedane skupine jo odprejo tudi ob drugih dneh. V sobi so štiri postelje, na dveh skupnih ležiščih pa 48 ležišč; elektrika, tekoča voda, telefon: 05/726 45 29. Oskrbnik Dušan Žitko, telefon: 041/ 218 993.

Lep razgled je s Pleše, na kateri stoji radiotelevizijski stolp. Na v. strani leži Pivška kotlina s Postojno, nad kotlino se dvigajo Javorniki, naprej pa seže pogled do Krima, Posavskega hribovja, Gorjancev in Kočevskega roga. Proti jv. se razprostirajo obsežni snežniški gozdovi, nad katerimi se dviga Snežnik. Na j. je na prehodu iz Pivške kotline v Vipavsko dolino ob vznožju Nanosa Razdrto, za njim pa vidimo Senožeške hribe in Vremščico. Proti jz. seže pogled prek valovitega Krasa do Tržaškega zaliva. Na z. strani se širi Nanoška planota; lepo vidimo njen rob, ki pada v Vipavsko dolino, ter Vipavo in Ajdovščino. Na s. strani Vipavske doline se nad Ajdovščino dviga Čaven, na j. pa Tržaško-komenski kras s Trsteljem. S. od našega razgledišča so obširni gozdovi Nanosa, Hrušice in Trnovskega gozda, daleč na obzorju pa vidimo Julijce s Triglavom, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Cerkev sv. Hieronima, 1019 m, stoji na travnati planoti nekoliko nad Rebrnicami, j. strmim pobočjem Nanoške planote, 30 min. od Vojkove koče. Posebna znamenitost je rezljan pozlačen oltar. Kot pravi ustno izročilo, so tržaški mornarji v prejšnjih stoletjih vsako leto darovali cerkvi polovnjak olja, da je v njej ponoči gorela luč, po kateri so se lahko orientirale ladje.

Pred kočo so primorske občine leta 1994 postavile spomenik v spomin na narodno-revolucionarno organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki je na območju zdajšnje Primorske že med obema vojnama organizirala odpor proti italijanskemu okupatorju. Na spomeniku piše: »Septembra 1927. leta so se na Nanosu zbrali primorski rodoljubi Albert Rejec, Zorko Jelinčič, Jože Dekleva, Dorče Sardoč, Andrej Šavli in Jože Vadjal. Razplamteli so baklo upora proti fašizmu. Vam v pogum, ki prihajate.«

Med NOB je bil Nanos večkrat prizorišče srditih bojev partizanov z okupatorjem. Sredi aprila 1942 sta se na Nanos prebili Brkinska četa in četa Šercerjevega bataljona, skupaj 53 borcev. Ker sta bili izdani, ju je 18. aprila 1942 obkolilo in napadlo 1800 vojakov italijanskih elitnih enot. Partizani so se osem ur uspešno bojevali proti premočnim okupatorjevim silam, v mraku pa so se skušali prebiti iz obroča, vendar jim je to le delno uspelo. Padlo je pet borcev, enajst pa so jih Italijani ujeli; sodišče za zaščito države v Rimu jih je devet obsodilo na smrt, 26. junija 1942 pa so jih ustrelili. V tej bitki so padli tudi štirje italijanski vojaki, sedem pa je bilo ranjenih. Boj na Nanosu je imel velik odmev zlasti na območju, na katerem so fašisti po 1. svetovni vojni zatirali slovenski narod. Po kapitulaciji Italije so Nemci v veliki ofenzivi jeseni 1943 želeli uničiti narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem. Zato so obkolili in napadli na Nanosu nameščeno Gradnikovo brigado. Najhujši boj s premočnimi okupatorjevimi enotami je brigada bojevala 30. septembra in tedaj je padlo precej borcev. Glavnina brigade se je iz obroča prebila na Brkine. Tudi med nemškima ofenzivama jeseni leta 1944 in pozimi leta 1945 so na tem območju potekali srditi boji med enotami NOV in nemško vojsko.

Do Vojkove koče lahko pridemo iz Razdrtega naravnost navzgor po zahtevni poti (1 h 30) ali po zložnejši SPP mimo cerkve sv. Hieronima (2 h).

Fotografije


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine