Povezane trase

Opis kraja

PODKRAJ, 800 m, 437 preb. Strnjeno naselje leži na planoti pod strmimi j. pobočji gore Sv. Duha (1213 m) s cerkvico Svetega duha na vrhu in Srednje gore (1275 m). Tam se stikajo visoke kraške planote Trnovskega gozda, Hrušice in Nanosa. V Podkraj spadajo tudi zaselki Trševje, Sreboti in Hrušica ob cesti proti Logatcu. Skozi Hrušico je peljala pomembna rimska cesta, ki jo je varovala močno utrjena postojanka. Na Hrušici je bila od sredine 16. stol. do leta 1728 poštna postaja, na kateri so se ustavljali poštni vozovi. Ohranjeni in obnovljeni so ostanki rimske trdnjave, obnovljena je tudi stavba poštne postaje, v kateri je na ogled manjša arheološka zbirka najdb na tem območju. V središču Podkraja stoji župnijska cerkev sv. Marjete, tam so tudi podružnična osnovna šola, trgovina in gostilna. Polja so skopa, ljudje se preživljajo po večini z živinorejo in gozdarstvom, precej pa je zaposlenih v Ajdovščini.

Na območju Podkraja je bila marca 1943 ustanovljena kurirska postaja P 4. Postaja se je večkrat selila; najprej se je zadrževala na Javorniku, potem v Hrušici in nazadnje na pobočju Nanosa nad Podkrajem. Prvi komandir postaje je bil Albin Plešnar - Medvedov, v njej pa je bilo šest kurirjev. Vzdrževala je zveze s P-5a pri Budanjah v Vipavski dolini, P-4a pri Šmihelu pod Nanosom in TV-2a na območju Grčarevca. Pri opravljanju nalog je 17. marca 1945 padel kurir Janez Trkman, doma iz Podkraja.

Na vaškem pokopališču je grobnica s spomenikom, v njej je pokopanih 66 borcev NOV, padlih na tem območju.

NANOS je visoka kraška planota v jz. pasu Dinarskega gorstva. Dviga se med Vipavsko dolino na jz., Trnovskim gozdom na z. in Hrušico na sv. strani ter z. delom Postojnske kotline. Planota s povprečno nadmorsko višino od 800 do 900 m je dolga približno 12 km in široka 6 km. Zgrajena je iz krednih apnencev, površje je kamnito in kraško razčlenjeno. Najviše se dviga v jv. delu; tam sta tudi najvišja vrhova Suhi vrh (1313 m) in Debeli vrh (1301 m). Najbolj znana in obiskana je razgledna Pleša (1262 m), na kateri stoji visok radiotelevizijski stolp, tik pod vrhom pa Vojkova koča. Nanos je po večini poraščen z bukovimi in smrekovimi gozdovi, le v jz. delu so obširne travnate površine. Na travnikih raste bogata flora, tam najdemo tudi zaščiteni rumeni svišč ali košutnik. Na j. robu planote nad Vipavsko dolino so v zgornjem delu gole, odsekane strmine, ki proti dolini prehajajo v položnejše gozdnato pobočje. Na Nanosu je 30 večjih in manjših brezen in ledenih jam, najbolj znane ledene jame so Veliki Trški, Slapenski in Podraški ledenik, v katerih so nekdaj sekali led in ga vozili v Trst.


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine