Povezane trase

Opis kraja

VELIKA ILOVA GORA, 527 m, 70 preb. Gručasto naselje leži na z. pobočju Gradišča (606 m), hriba med povirjem reke Krke na v. in Radenskim poljem na sz. strani. Med NOB so Gradišče imenovali Ilova Gora, to ime pa je ponekod ohranjeno še zdaj. K naselju spadajo zaselki Prelog na j., Kurja vas na s. strani Gradišča in Prilesje s. od jedra naselja. V bližini vasi so izkopali rimske grobove iz 1. stol. n. št., na vrhu Gradišča pa so odkrili ostanke gradišča iz halštatske dobe. Na jv. strani vasi so sledovi rimske ceste iz Radenske doline v dolino Krke. Na območju Gradišča so nekdaj kopali železovo rudo za železarni na Ponikvah in Dvoru. V vasi stoji podružnična cerkev Svete trojice, omenjena že leta 1435. Nekaj minut pod vasjo je veliko šolsko poslopje, vendar v njem ni več pouka. Posebna zanimivost je zvezdna opazovalnica, ki so jo odprli leta 1995 in pripada gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Poimenovali so jo po Pavlu Kunaverju (1889–1988), velikem ljubitelju narave in vesolja. Zemlja slabo rodi, še največ dohodka dajejo gozdovi. Ljudje so zaposleni v Grosupljem in Ljubljani.

Območje Velike in Male Ilove Gore je znano po hudih bojih med NOB. Hudi boji med Italijani in partizanskimi enotami so v teh krajih potekali zlasti junija 1943. Med svojo veliko ofenzivo od 1. do 4. novembra 1943 so Nemci na Ilovi gori napadli borce Cankarjeve in Ljubljanske brigade; obe sta imeli hude izgube. Po srditem boju sta se brigadi prebili na območje Suhe krajine. Med boji sta bili požgani Mala in Velika Ilova Gora. Skladatelj Marjan Kozina, ki je tam bojeval kot partizan, je v spomin na te spopade uglasbil simfonično pesnitev Ilova gora. Nad vasjo stoji spomenik, ki opozarja na srdite boje, v skupnem grobu pa je pokopanih 60 borcev, padlih na Ilovi gori. Na spomeniku je zapisano njihovo sporočilo:
»Ne in ne, niso nas strli in nihče nas nikdar ne bo.«

V skrinjici pri spomeniku je žig Grosupeljske poti.


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine

Vaši komentarji