Povezane trase

Opis kraja

LOŽ, 590 m, 539 preb. Razpotegnjeno gručasto naselje stoji na obeh straneh regionalne ceste Rakek–Stari trg pri Ložu ob s. robu Loške doline. Na v. strani se tik nad naseljem dviga hrib Pusti grad (698 m) z razvalinami srednjeveškega gradu, na s. strani doline Križni vrh (692 m) in za njim Križna gora, na z. strani pa hribi med Loško dolino in Cerkniškim jezerom z Jesenovcem (819 m). Mimo naselja teče potok Brežiček, ki priteka iz Mrzle jame v bližini pokopališča s. od naselja.

Lož je bil prvič omenjen leta 1237, že čez nekaj več kot sto let pa je prerasel sosednji Stari trg, od katerega je leta 1348 prevzel tržne pravice. Grad je skupaj z gospoščino najprej pripadal oglejskim patriarhom, potem pa grofom Vovbrškim, Ortenburžanom in Celjanom. V bojih med Celjani in Habsburžani 1439/40 so habsburške čete grad razdejale. Po obnovitvi so ga dajali v fevd različnim družinam. Od 17. stol. naprej je bil v lasti turjaških grofov. Lož je bil v letih 1471, 1472 in 1476 tarča turških napadov. Cesar Friderik III. ga je iz obrambnih in gospodarskih razlogov leta 1477 povzdignil v mesto, okoli njega pa so zgradili obzidje. Meščani so se ukvarjali s trgovino in obrtjo, zlasti z usnjarstvom in čevljarstvom. Kljub uspešni trgovini se Lož ni razvil v večji kraj. Največ prebivalcev je imelo mesto leta 1880, in sicer 633. Od leta 1868 do 2. svet. vojne je bilo v Ložu okrajno sodišče. Po 2. svet. vojni so Ložu vzeli mestne pravice. Z razvojem kovinske industrije je Lož spet postal pomembnejši, število prebivalcev pa se po letu 1953, ko jih je bilo najmanj – le 281, spet povečuje.

V naselju imajo samopostrežno trgovino, gostilno in okrepčevalnico.

Po italijanski zasedbi leta 1941 je bila v Ložu nameščena italijanska posadka; 19. oktobra 1941 so jo napadli borci Krimskega bataljona in jo uničili. V spopadu je padlo 37 italijanskih vojakov, pet pa so jih ujeli; padli so tudi trije partizani. V italijanski ofenzivi so okupatorji 1. avgusta 1942 požgali skoraj vse hiše; ustrelili so 29 moških, številne družine pa odpeljali v internacijo. Na padle borce in žrtve okupatorjevega nasilja opozarja spomenik ob glavni cesti sredi Loža.

V Ložu so bili rojeni narodna heroja Slavko Kovač - Smeli (1919–1942) in Janez Hribar (1909–1967), pripovednik in dramatik Fran Milčinski (1867–1932), strokovni pisatelj in arhitekt Dušan Grabrijan (1899–1952) ter naravoslovec, pedagog in kemik Maks Prezelj (1894–1980).


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine