Lokacija žiga

Žig TV lahko odtisnemo na pošti Črnomelj, Kolodvorska 30a, telefon: 07/306 24 04, ali v recepciji hotela Lahinja, Kolodvorska cesta 62, telefon: 07/306 16 36.

Povezane trase

Opis kraja

ČRNOMELJ, 163 m, 5854 preb. Mesto s starim jedrom stoji na podolgovatem pomolu nad sotočjem reke Lahinja in potoka Dobličica, nove četrti pa se širijo po valovitem svetu zunaj tega območja. Črnomelj je prometno, gospodarsko in kulturno središče Bele krajine. Tam je križišče pomembnih cest proti Metliki in Novemu mestu, Semiču in naprej proti Ljubljani, proti Vinici, Delnicam ali Karlovcu, prek Starega trga ali Koprivnika v Kočevje ter v Adlešiče. Skozi Črnomelj teče železniška proga Ljubljana–Karlovac.

Mesto je bilo naseljeno že v starejši železni dobi. Na griču Sadež nad mestom so odkrili žarne grobove, v bližini gimnazije pa prazgodovinsko gradišče. Precej najdb je iz rimskega časa, med njimi sedem kamnitih nagrobnikov, ki so vzidani v zidovje obeh cerkva in razstavljeni na dvorišču gradu. Ob župnijski cerkvi so odkrili tudi pet staroslovanskih grobov iz 10. in 11. stol. Srednjeveška naselbina je nastala ob gradu, ki ga je leta 1165 sezidal Oton Kraški. Imela je varno lego na pomolu, ki so ga spremenili v otok, ko so v 15. stol. skopali jarek, tako da je bila naselbina dostopna le po dvižnem mostu. Zaradi nevarnosti pred turškimi vpadi so naselje obdali še z obzidjem. Kraj je bil kot Schirnomel prvič omenjen leta 1228, ko je oglejski patriarh tam ustanovil prafaro; leta 1268 jo je prevzel križniški red. Gradu in gospoščini so v srednjem veku gospodarili gospodje Črnomaljski. Leta 1277 je bil Črnomelj prvič omenjen kot trg. Leta 1407 je dobil mestne pravice, s tem pa tudi svoje sodstvo, mestno upravo in sedem sejmov na leto. Turki so mesto oblegali kar devetnajstkrat, požigali so okolico, mesta pa zaradi dobre obrambe niso mogli zavzeti. Črnomelj je bil močna trdnjava za obrambo pred Turki vse do leta 1579, ko je to nalogo prevzela na novo zgrajena trdnjava v Karlovcu. V obdobju od 1348 do 1724 je v mestu večkrat morila kuga, leta 1855 pa kolera.

V 2. polovici 16. stol. je bila v Črnomlju ustanovljena luteranska cerkvena občina; skrbela je tudi za mestno šolo, v kateri so poleg latinice poučevali še glagolico in cirilico. Šolo so pod pritiskom protireformacije zaprli v začetku 17. stol.

V 16. stol. so gospode Črnomaljske nasledili Frankopani, potem pa se je zvrstilo več lastnikov. Ko je Črnomelj izgubil svojo obrambno vlogo, je začel nazadovati. V obdobju Ilirskih provinc je bil tam sedež kantona. Čeprav je bila redna šola organizirana že v obdobju cesarja Jožefa II., je šele leta 1846 dobila primerne prostore v preurejeni stari mestni hiši. Politično in kulturno življenje je spodbudila leta 1868 ustanovljena čitalnica. V začetku 20. stol. se je zaradi gospodarske krize precej meščanov izselilo; leta 1900 je v Črnomlju živelo 1136, leta 1910 pa le 978 ljudi. K izboljšanju razmer v mestu je pripomogla leta 1914 zgrajena železniška proga Ljubljana–Karlovac. Črnomelj je bil do konca 1. svet. vojne podeželsko mestece. Med obema vojnama se je začela razvijati industrija, zlasti lesna, živahnejši utrip pa so mestu dajala društva, mestna godba in meščanska šola.

Črnomelj se je zelo razvil zlasti po 2. svet. vojni. Precej se je povečalo število prebivalstva, od leta 1948 za več kot trikrat. Spremenila se je tudi sestava prebivalstva; tistih, ki bi se preživljali samo s kmetijstvom, ni več. Črnomelj je popolnoma spremenil svojo podobo, le nekdanja osrednja mestna ulica, zdaj Ulica Staneta Rozmana, spominja na prejšnje čase. Mesto je sedež občine, upravne enote in drugih enot ter organizacij, ustanov in zavodov občinskega in medobčinskega pomena, živahen utrip pa mu dajejo gimnazija, srednje strokovne šole, tri osnovne šole in glasbena šola. Meščani in okoličani uporabljajo storitve Nove Ljubljanske banke in SKB banke ter Pošte Slovenije in Telekoma. Velik promet imajo samopostrežne in druge trgovine. Gostinske storitve ponujajo hotel Lahinja, restavracija Grad in več gostišč. Precejšnjemu številu prebivalcev dajejo zaslužek Belt–Belokranjska železolivarna in strojna tovarna, tovarna kompresorjev Danfoss, gradbeno podjetje Begrad, več manjših podjetij, Kmetijska zadruga in številne obrtne delavnice. V Črnomlju so še zdravstveni dom, lekarna, okrajno sodišče, tehnična baza AMZS, enota Zavoda za gozdove Slovenije in še nekaj drugih ustanov.

Črnomelj so aprila 1941 zasedli Italijani. Že 27. maja 1941 je bil ustanovljen okrožni odbor OF za Belo krajino, Črnomelj pa je postal središče narodnoosvobodilnega gibanja v Beli krajini. Ustanovljena je bila črnomaljska bojna skupina, ki je sestavljala jedro prve belokranjske čete. Zaradi partizanskih akcij je okupator obdal mesto z žičnimi ovirami ter v mestu in okolici zaprl več kot 250 ljudi, med italijansko ofenzivo poleti 1942 pa še 30 družin. Vse so odpeljali v koncentracijska taborišča na Rab in v Italijo.

Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 je bila svobodna celotna Bela krajina, razen od 21. oktobra do 9. novembra 1943, ko so jo v veliki ofenzivi zasedli Nemci. Nemška letala so v Črnomlju porušila več hiš in ubila 12 ljudi, nemška vojska pa je ustrelila 22 moških. Enote partizanske vojske so Nemce pregnale v Kočevje. Od takrat v Beli krajini ni bilo več sovražnikove postojanke. Kljub temu pa je 14. novembra 1944 iz Kočevja v Črnomelj prodrlo približno 60 nemških policistov in domobrancev, vendar so jih partizani hitro pregnali.
Črnomelj je postal politično, vojaško, gospodarsko in kulturno središče osvobojenega ozemlja. Od 19. do 20. februarja 1944 je bilo v takratnem Sokolskem in zdajšnjem kulturnem domu prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, najvišjega zakonodajnega in izvršnega organa Slovenije. Na stavbi je spominska plošča, na pročelju pa relief Bela krajina kiparja Jakoba Savinška s prizori iz NOB in povojne graditve. V tej dvorani je nastopalo tudi Slovensko narodno gledališče, ustanovljeno 12. januarja 1944 (spominska plošča v avli). V njej je bilo 14. in 15. januarja 1945 posvetovanje aktivistk OF Dolenjske, Bele krajine in Notranjske; zavezale so se, da bodo podprle mobilizacijo in s svojim delom nadomestile vse moške (spominska plošča v avli). Na Kolodvorski cesti 61 je po preselitvi iz Roga deloval Znanstveni inštitut pri predsedstvu SNOS-a (spominska plošča). Na Ulici Sadež 39 je v letih 1944 in 1945 delovala prva meteorološka postaja NOV in POS (spominska plošča). Od 8. avgusta 1944 je iz Črnomlja oddajala radijska postaja Osvobodilne fronte (plošča na Železničarski cesti 17). Jeseni 1943 je bila pri poveljstvu mesta ustanovljena veterinarska ambulanta, ki je med drugim organizirala dva tečaja za veterinarske bolničarje (plošča na Semiški cesti 5). V Črnomlju je bil od 2. junija 1944 sedež Denarnega zavoda Slovenije (plošča na Trgu svobode 2). Od 25. marca do 30. aprila 1944 so bile v Beli krajini volitve v krajevne in okrajne odbore ter okrožni narodnoosvobodilni odbor za Belo krajino. Okrožni odbor se je v Črnomlju prvič sešel 18. junija 1944 (plošča na gradu). Partizanski novinarji so 22. oktobra 1944 ustanovili Slovensko časnikarsko društvo (plošča na gradu). V stavbi župnišča je bil sedež Verske komisije pri SNOS-u (plošča na župnišču).

Mimo Črnomlja, po kapitulaciji Italije pa tudi iz mesta samega, je potekalo več kurirskih zvez, zlasti s političnim in vojaškim vodstvom v Rogu ter narodnoosvobodilnimi odbori po Beli krajini. Po linijah, ki so jih obnovili in vzdrževali partizanski telefonisti, so delovale tudi telefonske zveze. Velik uspeh so dosegli z zgraditvijo povsem nove telefonske linije ob robu Roga od Podhoste prek Semiča do Črnomlja.

Kolektivi PTT Slovenije so 20. avgusta 1961 na svojem prvem srečanju v Črnomlju podarili Beli krajini novo poštno poslopje in se na ta način oddolžili prebivalcem za njihov prispevek v NOB. V spomin na partizanske kurirje in veziste so kolektivi PTT Slovenije podarili Črnomlju 200-številčno avtomatsko telefonsko centralo, prvo v Beli krajini. Na pročelju poštne stavbe so ob odprtju centrale 18. februarja 1964 pritrdili spominsko ploščo med NOB padlim kurirjem in vezistom. Ob odprtju obnovljenega in povečanega poštnega poslopja, 20. septembra 1997, so v prostoru za stranke odprli tudi stalno razstavo o kurirjih in vezistih NOV ter o Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije.

Na Gričku nad Črnomljem so leta 1961 postavili mogočen spomenik 1250 padlim borcem in žrtvam fašizma iz Bele krajine. Ob njem je grobnica s posmrtnimi ostanki padlih borcev. Spomenik in grobnica sta delo kiparja Jakoba Savinška in arhitekta Marka Župančiča. Na 10 m visokem obelisku so vklesani verzi:
»To zemljo, ki je skopi kruh rodila
ljudem teh sončnih mestec in vasi,
je žlahtna kri bogato namočila
za setev, ki v svobodi dozori.«

Poleg omenjenih kulturnozgodovinskih stavb, spomenikov in spominskih plošč si velja ogledati še nekatere. V središču mesta je baročna župnijska cerkev sv. Petra, ki je bila prvič omenjena leta 1228, zdajšnja stavba pa je iz 19. stol. Arhitekturno pomembnejša je podružnična cerkev Svetega duha, saj je v temelju gotska s križnorebrastim obokom; omenjena je bila že leta 1487, v 19. stol. pa je bila v celoti predelana. Križniški red je v 17. stol. zgradil komendo z nadstropnimi arkadami na notranji strani dvorišča.

Iz Črnomlja je doma več pomembnih osebnosti, med njimi narodni heroj Janko Stariha (1922–1942), skladatelj Danilo Bučar (1896–1971) ter pesnik in pripovednik Miran Jarc (1900–1942). Na to nas opozarja tudi spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Ulici Mirana Jarca.

Fotografije


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine

Vaši komentarji