Povezane trase

Opis kraja

METLIKA, 169 m, 3225 preb. Obmejno mestno naselje leži v sv. delu Bele krajine v bližini Kolpe, mejne reke s Hrvaško. Staro mestno jedro je nastalo na pomolu nad glavno cesto med potokom Obrh in nekdanjo strugo potoka Bojica. Nove mestne četrti so se razširile proti železniški postaji in Kolpi. V Metliki je pomembno križišče cest proti Novemu mestu, Črnomlju in Karlovcu, skozi mesto teče tudi železniška proga Ljubljana–Karlovac. Od osamosvojitve Slovenije so v Metliki tudi vse potrebne mejne ustanove. K Metliki sodijo tudi zaselki Zvirkov Vrh, Berčice in Bočka. Tam se ravninski del Bele krajine stika z gričevjem na j. strani Gorjancev.

Območje Metlike je bilo poseljeno že v prazgodovinski dobi. Na griču Veselica so leta 1965 odkrili večje keltsko grobišče z žganim pokopom. Pri tovarni Beti so odkopali zgodnjehalštatsko žarno grobišče in rimske grobove, na Grajskem vrtu pa tri halštatske gomile. Najdene predmete hranijo v Belokranjskem muzeju v Metliki.

Metliško ozemlje je do sredine 12. stol. pripadalo Hrvaški. Takrat je Albert Višnjegorski osvojil Belo krajino in jo združil s Kranjsko, Kolpa pa je postala mejna reka. Metlika je bila sprva majhno naselje ob Metličici, imenovano Novi trg, prvič pa je bilo omenjeno leta 1300. Zaradi lažje obrambe pred Turki so se prebivalci pozneje preselili na pomol, kjer je zdaj staro mestno jedro. Mestne pravice je Metliki že pred letom 1323 podelil goriško-tirolski grof Henrik, leta 1365 pa je goriški grof Albert IV. te pravice potrdil z listino, v kateri je Metlika omenjena kot mesto; ta listina je ohranjena. Mesto je bilo središče Metliške marke in najpomembnejša obrambna trdnjava Kranjske pred Turki do ustanovitve Karlovca leta 1579. Med leti 1408 in 1578 so Turki mesto sedemkrat napadli, večkrat pa tudi zavzeli in požgali. Do leta 1556 je bilo v Metliki deželno glavarstvo, potem pa je bila deželnoknežje mesto, podrejeno deželnemu namestniku v Ljubljani. Leta 1588 je bila v mestu ustanovljena poštna postaja na javni poštni povezavi s konjsko vprego Ljubljana–Karlovac. V mestu sta se razvijala trgovina in obrt; prve obrtniške cehe so ustanovili že leta 1569. Prvo šolo je Metlika dobila leta 1850, leta 1865 pa tudi narodno čitalnico. Leta 1869 je bilo v mestu ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Prvi vlak je pripeljal šele leta 1914 in takrat je poštna kočija zadnjič odpeljala v Novo mesto. Velik razvoj je Metlika doživela šele po 2. svet. vojni, ko se je v mestu razvila industrija in ko je postalo pomembno tudi vinogradništvo.

Metlika je danes središče vzhodnega dela Bele krajine. V njej so sedež občine, upravne enote ter različne ustanove in organizacije občinskega pomena. V mestu so srednja tekstilna šola, osnovna šola, pošta, enoti dveh bank, zdravstveni dom, lekarna, več samopostrežnih in drugih trgovin, hotel Bela krajina, več gostiln in okrepčevalnic, precej obrtnih delavnic različnih strok itd. Največ meščanov in okoličanov je zaposlenih v tekstilni industriji Beti, proizvodnji in predelavi plastičnih mas Kolpa in konfekciji Komet, precej novih delovnih mest pa se je odprlo v obmejnih službah. Kmetijska zadruga z vinogradništvom in vinsko kletjo daje zaslužek precejšnjemu številu strokovnjakov, delavcev in vinogradnikov kooperantov. Daleč naokoli je znana predvsem metliška črnina.

V Metliki si lahko ogledamo več kulturnozgodovinskih spomenikov in zanimivosti. Župnijska cerkev sv. Miklavža je bila prvič omenjena leta 1334; leta 1705 je pogorela. Zdajšnjo baročno cerkev so zgradili leta 1759; v njej so zanimive poslikave furlanskega slikarja Domenica Fabrisa iz let 1849/50. Metliški grad, ki je nastal iz srednjeveške utrdbe, je bil prvič omenjen leta 1457. Zdajšnjo stavbo z baročnim pročeljem so zgradili na prelomu 18. in 19. stoletja. V gradu sta Belokranjski in Gasilski muzej. V Belokranjskem muzeju hranijo predmete iz prazgodovinskega, keltskega in rimskega obdobja, najdene na tem območju, v njem so tudi kulturno-zgodovinska, etnografska in vinarska zbirka. Gasilski muzej je vseslovenskega pomena, odprli so ga leta 1969 ob 100-letnici gasilskega društva v Metliki. Spominsko je urejena domačija kiparja Alojza Gangla (1859–1935) in pripovednika Engelberta Gangla (1873–1950). Na robu pomola je mogočna dvonadstropna križniška komenda nekdanjega nemškega viteškega reda, v njej pa je zdaj dom upokojencev.

Metliko so 13. aprila 1941 zasedli Nemci, 4. maja 1941 pa so jih zamenjali Italijani. Kmalu po okupaciji je bil ustanovljen terenski odbor OF. Prvi domačini so odšli v partizane že septembra 1941. Od začetka januarja do 28. maja 1942 je v mestu delovala ciklostilna tehnika. Po kapitulaciji Italije je bila Metlika svobodna. V mestu je bila 28. septembra 1943 ustanovljena 15. SNOB Belokranjska. Oktobra 1943 so Nemci izvedli veliko ofenzivo na svobodno ozemlje na Dolenjskem in v Beli krajini. Za nekaj dni so vdrli tudi v Metliko, vendar so jih enote NOV 9. novembra 1943 pregnale proti Kočevju. Metliko so okupatorji napadli še enkrat: 16. julija 1944 so Nemci, ustaši in vlasovci vdrli v mesto, požgali 31 hiš, vendar so se morali že čez nekaj več kot eno uro zaradi pritiska enot NOV umakniti. Od januarja 1944 do aprila 1945 je bila v poslopju stare osnovne šole oficirska šola glavnega štaba NOV in POS (spominska plošča). Od 5. do 6. maja 1944 se je v Metliki na 1. slovenski novinarski konferenci zbralo približno sto novinarjev, grafikov in tehnikov, ki so sodelovali v NOB (spominska plošča na stavbi TVD Partizan). V šolskem letu 1944/45 je v Metliki delovala nižja gimnazija. Na Trgu svobode stoji lep spomenik belokranjskim partizanom z imeni padlih borcev in žrtev fašizma iz metliške občine.


TočkeTrasaFotografijePlaninske kočePokrajine

Vaši komentarji