MRZLICA, 1122 m, je vrh v Mrzliškem pogorju, ki se razteza od Trojan prek
Čemšeniške planine, Javorja, Svete planine, Mrzlice, Gozdnika in Maliča do
Savinje med Celjem in Laškim; pogorje se na s. spušča v Spodnjo Savinjsko
dolino, na j. strani pa v Zagorsko, Trboveljsko in Hrastniško kotlinico. Čeprav
je Mrzlica šele tretji najvišji vrh pogorja, mu je dala ime zaradi svoje
središčne lege, in ker je vidna daleč naokoli. Mrzliško pogorje je del dolge
trojanske gorske gube (ime ima po Trojanah), ki se vleče od Domžal prek
Mrzliškega pogorja in se onstran Savinje nadaljuje prek Tolstega vrha, Resevne
in Rudnice do lvanščice na Hrvaškem. Vrhovi Mrzliškega pogorja so zgrajeni iz
triasnih apnencev in dolomitov, nižji predeli pa iz skrilavcev, vanje so potoki
zarezali globoke doline in grape. Mrzlica je v glavnem poraščena z bukovim
gozdom, vmes se pojavljajo tudi iglavci. Na prisojnih pobočjih in zavetnih legah
so raztresene kmetije z njivami, travniki in sadovnjaki, najvišje segajo kar do
800 m visoko. V gozdovih in na travnikih prevladuje srednjeevropska flora, na
prisojnih in toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo,
npr. opojno zlatico ter navadni zlati koren in tržaški svišč, ki imata tod
najsevernejše rastišče.
Mrzlica ima dva vrha, med katerima je travnato sedlo; na z. imajo radioamaterji
svojo postojanko in antenski stolp za razne strokovne službe. Na Mrzlico so
zahajali ljubitelji gora že v prejšnjem stoletju, med njimi tudi žalski župan in
velik narodnjak Janez Hausenbichler (1838-1896). Posebno znana je postala, ko je
Savinjska podružnica SPD odprla leta 1899 na sedlu med obema vrhovoma planinsko
kočo, poimenovano po žalskem županu Hausenbichlerjeva koča. Idejo za postavitev
je dal Fran Kocbek, načelnik Savinjske podružnice SPD, nekdanji žalski učitelj.
Mrzlica pa je znana po praznovanjih delavskega praznika 1. maja in planinskih
srečanjih, ki se jih v velikem številu udeležujejo prebivalci iz revirjev in
Savinjske doline.
© Jože DobnikPlaninska postojanka:
Prvo planinsko kočo je na sedlu med obema vrhovoma Mrzlice postavila in 28. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD; poimenovali so jo Hausenbichlerjeva koča po Janezu Hausenbichlerju (1838-1896), velikem narodnjaku in žalskem županu, ki je rad zahajal na Mrzlico. Leta 1930 je kočo prevzela Trboveljska podružnica SPD, ki je v bližini zgradila in 20. septembra 1931 odprla nov, večji planinski dom. Partizani so 6. julija 1942 obe postojanki požgali, da bi preprečili nastanitev okupacijskih enot. Na temeljih požganega doma so postavili leseno kočo in jo odprli 21. julija 1946; ob njej so leta 1949 odprli še depandanso. V letih 1961-1963 so zgradili nov, velik planinski dom, ki so ga odprli 8. septembra 1963. Na bližnji Štorovi ravni so leta 1965 odprli še Poldetovo kočo, ki ima ime po Leopoldu Majdiču (1891-1960), predvojnem in povojnem planinskem aktivistu v Trbovljah. Poldetova koča je depandansa planinskega doma. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali. Leta 1991 so napeljali telefon in obnovili fasado, naslednje leto pa zgradili stanovanje za oskrbnika. Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih so 104 sedeži, točilni pult, na terasi je 48 sedežev; v 20 sobah je 74 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. V Poldetovi koči je dnevni prostor, 5 sob z 11 posteljami in skupno ležišče z 18 ležišči.