Izlet: Za Bečem Dom dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini

Od razpotja se po levi asfaltirani cesti spustimo v dolino hudourniškega Vrtaškega potoka, ki izvira v bližini Krvavega kamna na Gorjancih. Takoj pod razpotjem je še nad dolino gručasto središče vasi Dolenji Suhadol, 330 m, 128 preb. V vasi so zgradili precej novih hiš, ko je bil kraj povezan z asfaltirano cesto z Velikimi Brusnicami, od koder so dobre zveze z Novim mestom. Prvi podatki o vasi segajo v leto 1291. Cesta se iz vasi zložno spušča v dolino po vrtačastem hribovitem svetu.

Od pošte na Otočcu nadaljujemo TV po asfaltirani cesti na levem bregu Krke do 20 min. oddaljenega gradu Otočec. Na zeleni gladini Krke lahko opazujemo labode, divje race in druge vodne ptice. S ceste zavijemo po mostu čez Krko, mimo gradu in čez umetno strugo Krke na desni breg. Tam zavijemo levo po asfaltirani cesti, ki povezuje Otočec z regionalno cesto Novo mesto–Šentjernej. Nekaj minut hodimo ob Krki, potem pa se začne cesta zložno vzpenjati po iglastem gozdu. Po 30 min. od Krke pridemo do regionalne ceste (desno Novo mesto – 8 km, levo Šentjernej – 12 km) in jo prečkamo. Po stezi se spustimo na bližnji travnik, naredimo nekaj korakov ob njegovem desnem robu in že stopimo na kolovoz, ki nas popelje v gozd. Pot po mešanem gozdu je nekaj časa ravna, potem pa se spusti do potočka. Ko ga prečkamo, se po stezi po kratkem pobočju vzpnemo na ravnino, na kateri se priključimo gozdni cesti. Kmalu smo iz gozda; na obzorju zagledamo Trdinov vrh. Čez travnik in polje pridemo v gručasto vasico Brezje, 210 m, 16 preb. Od ceste Novo mesto–Šentjernej smo hodili 15 min. Vasica leži na vrtačasti planoti nad povirjem Brezoviškega potoka. Zaradi skope zemlje, ki ne daje dovolj za preživljanje, se število prebivalcev ne spreminja; že leta 1869 je v Brezju živelo 15 ljudi.

Pri novi hiši v Brezju zavijemo po kolovozu navzdol v gozd. Tu in tam se nam pokaže Tolsti vrh. Po 5 min. zavijemo desno na stranski kolovoz. Ta se po zaraščenem pobočju v 5 min. spusti do potočka, enega od izvirov Brezoviškega potoka. Prečkamo potoček in se na drugi strani precej strmo vzpnemo po pobočju; paziti moramo na markacije, saj steze ni. Po 5 min. vzpona pridemo na hrbet med dvema pritokoma Brezoviškega potoka. Precej raven kolovoz pelje po listnatem gozdu proti jugu. Na naši poti je več razpotij in križišč gozdnih kolovozov, zato pozorno spremljamo markacije, da ne zgrešimo prave poti. Po 30 min. od potočka pridemo do regijskega odlagališča odpadkov levo pod potjo; tam je bil prej peskokop kremenčevega peska. Po stezi ob ograji in po gozdu smo v 5 min. na ovinku asfaltirane ceste Velike Brusnice–Tolsti Vrh. Pred nami so Gorjanci s Trdinovim vrhom, pod nami na desni pa gručasto jedro vasi Leskovec, 260 m, 48 preb. Zavijemo levo proti Tolstemu vrhu. Po 10 min. smo na razpotju v Dolenjem Suhadolu: po desni cesti bomo šli proti Gabrju, ko se bomo vračali s Tolstega vrha, zdaj pa gremo po levi na Tolsti vrh. Ob cesti so hiše in zidanice zaselka Drenik, ki je del naselja Leskovec. Po nekaj minutah od razpotja nas krajevna tabla opozori, da smo prišli v razloženo naselje Tolsti Vrh, pred nami pa se dviga vinorodni Tolsti vrh. Na začetku naselja je razpotje.

Od razpotja hodimo po hrbtu, ki se vleče od Hmeljnika do Trške gore na j. strani doline Lešnice. Vse do Trške gore je cesta asfaltirana. Pazimo na markacije, da ne zaidemo s prave poti na stranske kolovoze in ceste. Naša cesta se precej spušča. Po 10 min. smo iz gozda. Na prisojnem pobočju so lepi vinogradi z zidanicami ter vasjo Gorenje Kamenje in cerkvijo Svetega duha na pobočju nad njo. Ko pridemo do razpotja pri križu, nadaljujemo po levi slemenski cesti. Hiše ob cesti so že v razloženem naselju Golušnik, 440 m, 12 preb. Na Železničarskem domu, Golušnik 84, je spominska plošča v NOB padlim železničarjem. Na njej piše:

"Zakaj v samoti dom stojiš,
očem, rodovom poznim govoriš,
v spomin trpljenju proletarcev,
spomin krvi železnih bratov."

Pot nadaljujemo po slemenski cesti proti Trški gori; spremljajo nas hiše naselja Golušnik. Na prisojnem pobočju pod nami opazimo gručasto Ždinjo vas s cerkvijo sv. Jakoba, do katere se spusti stranska cesta, v kotlini za njo pa Novo mesto. Če se ozremo na s. stran, vidimo na pobočju nad dolino Lešnice razložene domačije in zidanice Gorenjega in Srednjega Grčevja. Cesta se spusti na preval med Golušnikom in Trško goro z zaselkom Burjevci; ob poti je veliko novih zidanic. Na razpotju pri visokem kužnem znamenju gremo naravnost po asfaltirani cesti. Kmalu zagledamo cerkev na Trški gori, do katere je le še nekaj minut. Od razpotja v bližini gradu Hmeljnik smo hodili 60 min.

Nadaljujemo po levi cesti. Sprejme nas listnati gozd. Ravna cesta na pobočju Hmeljniškega Boršta nad povirjem potoka Lešnica nas po 30 min. prijetne hoje po gozdni tišini pripelje na razpotje. Desna cesta zavije proti gradu Hmeljnik, do katerega je le 200 m. Od tam se nam pridruži Trdinova pot, označena s Knafelčevimi markacijami in črko "T", ki nas bo spremljala do Tolstega vrha.

TV nadaljujemo po asfaltirani cesti mimo Zdravilišča proti jz. in po gričevju pred nami. Tam se začenja Raduljsko hribovje, ki se razteza med dolinama reke Radulje na s. in reke Krke na jv., magistralno cesto Karteljevo–Otočec na jz. in j. ter dolino potoka Toplica na v. Po 10 min. zložne hoje smo na razpotju s kapelico: desna cesta pelje v Žaloviče, TV pa po levi, ki se položno spusti do potoka Toplica. Onstran potoka pridemo skozi gozd zložno navzgor v gručasti zaselek Dolnje Toplice, zaselek Gornje Toplice s cerkvijo sv. Štefana pa vidimo na slemenu nad spodnjim zaselkom. Oba sta najstarejša dela naselja Šmarješke Toplice, saj sta bila prvič omenjena že leta 1392. Od zdravilišča do Dolnjih Toplic je 25 min. Asfaltirana cesta pelje skozi zaselek, potem pa nas po precej ravni planoti s polji in travniki vodi proti slemenu pred nami. Kažipot nam je visok drog električnega daljnovoda na slemenu. Preden se cesta zložno vzpne na sleme, je na levi mlad smrekov gozd. Jz. del planote se imenuje Brezje in sodi k Herinji vasi. Po 25 min. iz Dolnjih Toplic smo na križišču v bližini električnega daljnovoda; ob njem je lična kapelica. Leva cesta pelje na Otočec, desna z našo potjo pa po slemenu na Paho. Kmalu za križiščem nam krajevna tabla pove, da smo na območju Herinje vasi, 313 m, 86 preb.; gručasto jedro vasi je nekaj metrov pod cesto na prisojni strani slemena, nekaj hiš pa je tudi ob naši poti. Naravnost na hrbtu nad dolino potoka Lešnica opazimo zvonik cerkve na Trški gori. Nekaj korakov za tablo Herinja vas se na levo odcepi planinska pot mimo Starega gradu na Trško goro. Naša pot se zložno vzpenja po jv. vinorodnem slemenu Grčevja. Ko se po 15 min. zravna, smo na Pahi, 370 m, 32 preb., v gručasti vasi na jv. pobočju Grčevja, ki se dviga na s. strani doline potoka Lešnica. Odpočijemo se lahko v bifeju »Na Pahi«. Od Zdravilišča Šmarješke Toplice smo hodili nekaj minut več kot uro.

Na križišču v bližini bifeja nadaljujemo pot proti temenu Grčevja naravnost navzgor po asfaltirani cesti med vinogradi, novimi hišami in zidanicami. Od Pahe do cerkve na Trški gori nas spremlja pohodna pot Cvičkova gaz. Po 10 min. je razpotje s kapelico, naša pot pa gre po desni cesti v hrib. Po nekaj minutah smo na drugem razpotju pri domu Lovske družine Otočec na desni. Mimo lovskega doma gremo še naprej po asfaltirani cesti navzgor. Kmalu pridemo na teme slemena; na prisojni strani Grčevja nad dolino Lešnice so obsežni vinogradi z zidanicami in razloženima naseljema Gorenje in Srednje Grčevje, na s. strani pa listnati gozdovi. Ko se cesta zravna, so ob njej hiše, počitniške hišice in zidanice naselja Srednje Grčevje, 430 m, 52 preb. Odpira se lep razgled proti Gorjancem, Novemu mestu, na dolino Lešnice ter na hrbet, ki veže Trško goro s Hmeljnikom. Po 30 min. od križišča na Pahi pridemo pri kapelici in hiši Srednje Grčevje 14 na križišče: desna cesta pelje na Sela pri Štavberku, leva s TV pa nadaljuje naravnost navzgor proti cerkvi sv. Jurija, ki je bila pozidana že v srednjem veku.

TV pelje mimo cerkve sv. Jurija zložno navzgor po slemenski asfaltirani cesti, ki se kmalu nad cerkvijo zravna. Prijetno hojo po temenu pobočja z vinogradi, zidanicami in domačijami popestrijo pogledi na Trško goro, Otočec ob Krki, Trdinov vrh na Gorjancih in na Novo mesto, pa tudi na Rog na obzorju. Držimo se slemenske ceste, stranske vodijo do razloženih domačij na j. pobočju. Po 30 min. od cerkve pridemo v zaselek Runčec z zidanicami; ta leži pod vrhom Pri turnu (605 m) in spada v Srednje Grčevje. Nekaj minut za zaselkom postane cesta makadamska. Kmalu smo tudi na križišču pri Novi Gori; nadaljujemo po levi cesti.

Od cerkve sv. Janeza se po z. pobočju Malega Vinjega vrha po asfaltirani cesti strmo spustimo na sleme. Po njem gremo do cerkve sv. Jožefa. Po temenu slemena, med vinogradi z zidanicami in počitniškimi hišicami pelje asfaltirana cesta. Levo ob cesti je starejša zidanica, na kateri je pritrjena spominska plošča z napisom: »Septembra 1941 je bil tu na sestanku OF razdeljen Šentjernejski rajon na 7 terenov.« Cesta se nekoliko vzpne na Vršiček (389 m), srednjo vzpetino Vinjega vrha, potem pa se spusti na preval, kjer se na levo odcepi cesta v Belo Cerkev. S prevala se vzpnemo naravnost proti cerkvi sv. Jožefa na najvišji točki Vinjega vrha. Z Malega Vinjega vrha je 30 min.

Od cerkve sv. Jožefa nadaljujemo TV po asfaltirani cesti, ki se mimo počitniških hišic spušča po s. pobočju Vinjega vrha proti Šmarjeti. Po nekaj minutah zapustimo cesto in zavijemo levo na stezo v listnati gozd Boršt. Tam se naši poti pridruži Zdraviliška pot, ki jo spremlja do Šmarjeških Toplic. Steza je sprva ravna, potem pa zložno sestopimo do gozdne ceste. Od cerkve sv. Jožefa je 15 min. Gozdna cesta se spušča v smeri proti j. Kmalu gremo mimo počitniških hišic, po nekaj minutah pa se priključimo asfaltirani cesti, ob kateri stoji samotna domačija Strelac 11. Gručasto naselje Strelac, 215 m, 47 preb., leži z. od naše poti nad Šmarjeto, ob naši poti pa je zaselek Mlada Vina. Kraj je dobil ime po obmejni strelski postojanki, ki je tam stala v 12. stol. za obrambo pred Madžari. Asfaltirana cesta se počasi spušča v dolino potoka Toplica. Po 15 min. od samotne domačije se svet odpre, okoli nas so polja, pred nami pa zaselek Zgornja Družinska vas, imenovan tudi Požarnice, ki je del naselja Družinska vas, 160 m, 295 preb. Spodnji del naselja leži v dolini Toplice ob cesti Novo mesto–Šmarjeta. Na križišču pri AP v Zgornji Družinski vasi gremo naravnost mimo gostilne Pri Amerikancu do bližjega novega križišča, na katerem zavijemo desno proti Šmarješkim Toplicam. Ob cesti je veliko družinskih in počitniških hiš. Po 15 min. od zadnjega križišča pridemo na cesto Novo mesto–Šmarjeta; po njej zavijemo proti bližnjemu križišču, pred katerim prečkamo potok Prinovec. Na križišču zavijemo levo v Šmarješke Toplice, desna cesta pelje v Šmarjeto. Po nekaj minutah smo v središču novega naselja.

Po 15 min. od razpotja ob vznožju pridemo do asfaltirane ceste, po kateri se med vinogradi in mimo počitniških hiš in zidanic zložno spustimo po slemenu proti Malemu Vinjemu vrhu, ki ga vidimo v bližini. Na prvem razpotju se priključimo asfaltirani cesti iz doline in nadaljujemo pot po slemenu proti Malemu Vinjemu vrhu, na katerega se povzpne steza po travnatem v. pobočju proti cerkvi sv. Janeza Krstnika.

Iz Škocjana gremo nekaj korakov po regionalni cesti proti Novemu mestu, pri prvi hiši pa nas kažipot usmeri desno navzgor po kolovozu. Kmalu pridemo v listnati gozd in po njem zložno nadaljujemo po pobočju nad regionalno cesto. Po 10 min. smo iz gozda pri samotni hiši Dolnja Stara vas 43, od tam pa gremo po spodnji poti proti gozdnati Mrzli gori, ki jo vidimo v bližini. Prek polj in travnikov ter skozi drevesnico pridemo v središče gručastega naselja Dolnja Stara vas, 200 m, 127 preb. Le-to leži na valoviti lapornati terasi nad dolino Radulje. Na z. strani naselja stoji cerkev Svete trojice. Iz Škocjana do razpotja pri kapeli sredi vasi smo hodili 25 min.

Pri kapeli izberemo levo cesto do zadnje velike nove hiše v vasi, od nje pa se po strmem kolovozu povzpnemo na hribček nad vasjo. Pot se zravna in kmalu pripelje mimo vinogradov do vznožja Mrzle gore (362 m). S poti se odpira prijazen pogled na Krško gričevje z Bučko in Velikim Trnom na sv. ter na gričevnat svet proti Mokronogu in Tržišču na z. strani. Na razpotju ob vznožju gore jo uberemo po kolovozu naravnost navzgor mimo stare hruške v listnati gozd. Kolovoz se kmalu konča, potem pa se po stezi zložno vzpnemo po v. pobočju Mrzle gore do drugega, slabega kolovoza in po njem na široko teme Mrzle gore.

Od poslopja s skrinjico nadaljujemo TV po regionalni cesti proti Škocjanu. Zložno se spuščamo skozi vas. Na prvem križišču pod vasjo gremo naprej po levi cesti, desna pelje na bližnje Stopno; na vrhu razglednega griča (353 m) je božjepotna Marijina cerkev iz 17. stol. Cesta teče precej ravno po v. pobočju Hriba z lepim razgledom na Krško polje in Gorjance. Po 15 min. smo v razloženem naselju Jerman Vrh, 270 m, 52 preb., ki so ga Nemci 11. oktobra 1943 delno požgali in prebivalce internirali. Po še vedno dokaj ravni cesti pridemo kmalu do posameznih hiš razloženega naselja Stara Bučka, 240 m, 101 preb. Gručasto središče vasi je ob stranski cesti na v. pobočju slemena, ki se vleče proti Hribu. Tam je še en odcep stranske ceste na Stopno, cesta proti Škocjanu pa se začne v blagih ovinkih spuščati proti Škocjanu. Po približno 10 min. od zadnjega odcepa na Stopno zapustimo regionalno cesto in zavijemo levo po gozdni cesti navzdol. Ko pridemo iz gozda, že zagledamo Škocjan. Hitro smo v Hrastuljah, 180 m, 162 preb., gručastem naselju na prisojnem pobočju nad dolino reke Radulje. Po asfaltirani cesti se med novimi hišami spustimo v Škocjan.

lz Radeč (203 m) po Martinčičevi poti. Po cesti ob potoku Sopoti do Njivic. Ob cesti je velika smerna tabla, ki nas usmeri na Martinčičevo pot. Ta se nad tovarno vzpenja po strmem j. rebru Jelovega. Na razglednih mestih so klopi; lep je zlasti pogled na bližnje Svibno in na ozko sotesko Sopote. Po gozdni strmini in travnatem pobočju pridemo do Martinčičeve hišice, Čimerno 1; od tod je hodil 30 let na delo v papirnico danes že pokojni Franc Martinčič, ki ga imajo starejši planinci v lepem spominu. Po kolovozu smo kmalu v vasici Čimerno (850 m) na v. kumljanskem slemenu. lz Radeč 2 h.

V Čimernem si v cerkvi sv. Trojice lahko ogledamo ostanke fresk iz prve polovice 16. stoletja.

Pot nadaljujemo po cesti 15 min. proti z. do domačije Kovaček, kjer se pridruži pot iz Zidanega Mosta.

Po cesti gremo še 10 min do Bušča razloženem naselju Ključevica, kjer skrenemo levo na jv. pobočje Kuma. Nad potjo se dviguje vrh Ključevica (1026 m) s cerkvijo sv. Marije. Po strmini se pot zasuče proti j. , kjer se priključi poti iz Podkuma.

Še naprej strmo navzgor do cerkve in doma.

Do vrha je še 10 minut.

Na cestnem križišču v Završju, kjer se združita poti iz Zagorja in Trbovelj, zavijemo proti j. v dolgo Čebulovo dolino med Lontovžem na v. in Kozlovo goro (1027 m) na z. Po cesti, potem po kolovozu, pridemo na preval Počivalnice (911 m), kjer se kolovoz prevesi v Gorenjo vas in Mali Kum; iz Završja 1 h. S prevala pot na levo in po z. gozdnatem pobočju Kuma navkreber proti vrhu; po 45 min se priključimo poti z Dobovca.

lz Trbovelj čez Čebulovo dolino. Na prvem cestnem ovinku proti Kumu na desno in po poti po pobočju gozdnatega Završkega rebra proti z. Po uri in pol vzpona smo v Završju (755 m), razloženi vasi na z. krilu nagnjene kumljanske terase. Na cestnem križišču pri Smodišu, kjer se pridruži pot iz Zagorja, zavijemo proti j.Iz Trbovelj 1h 30.

Od razpotja nadaljujemo TV po zgornji, precej ravni cesti, ki se kmalu z z. obrne na j. pobočje Javorja. Ob cesti so počitniške hišice, od tam naprej pa pridemo na travnato pobočje Javorja, po katerem se zelo zložno vzpenja cesta. Pred nami je travnata Sveta planina, na desni pa se odpre lep pogled na Trbovlje in Kum. Še nekaj korakov po ravnem in že smo pri gostilni na Sveti planini.

Po lokalni cesti na z. pobočju Javorja, imenovanem Jelovica, poraslim s smrekovim in jelovim gozdom, pridemo v 15 min. na razpotje. Desna cesta pelje mimo Čebin, 25 min., v Trbovlje. V Barličevi hiši na Zgornjih Čebinah, v bližini ceste pod cerkvijo, je bil v noči s 17. na 18. april 1932 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Zdaj je v Barličevi hiši spominski muzej.

Na Sveto planino bomo šli po lokalni cesti proti Čebinam in Trbovljam. Cesta, ki pri cerkvi zavije desno, pelje v Znojile in Zagorje ob Savi, leva pri spomeniku pa mimo smučišča na Podmejo do regionalne ceste Trbovlje–Prebold. Nad razpotjem je lovska koča.

Po j. strani Gunove glave (926 m) pridemo po ravni cesti v 15 min. do križišča gozdnih cest v bližini Guna. Tam se Savinjska pot loči od naše poti in zavije levo proti Krvavici, TV pa gre naravnost do lepo obnovljene Gunove domačije, Vrhe 11. Mimo hiše in s cvetlicami zasajenega skalnjaka se vzpnemo na rob nad domačijo, potem pa po stezi ob zgornjem robu strmega travnatega pobočja, na katerem so pozimi smučišča, do lesene koče na vrhu. S poti pritegujejo pogled zelena Savinjska dolina, Dobrovlje, Golte, Uršlja gora, Paški Kozjak in Pohorje. Od koče zavijemo ob robu travnika proti gozdu. Lepa široka pot po bukovem gozdu na j. pobočju zahodnega hrbta Kisovca (1029 m) nas kmalu pripelje na sedlo med dvema nizkima vrhovoma, od koder preidemo najprej na s., potem pa na v. pobočje. Po lepi travnati poti pridemo prek majhne jase v gozd. Lepa ravna pot po slemenu proti Javorju, ki ga vidimo pred seboj, nas v nekaj minutah pripelje do gozdne ceste na j. pobočju Kisovca. Po njej se spuščamo nekaj minut in že zagledamo cerkvico sv. Lenarta na prevalu Vrhe. Še nekaj korakov in že smo na prevalu. Od Guna smo hodili 45 min.

Steza gre naprej po robu, nekaj časa po gozdnati notranji strani, nekaj časa po zunanji, tik nad strmino. Večkrat se odpre lep pogled na hribe in ozke doline revirjev proti Savi in Kumu. Po ozkem robu moramo hoditi previdno, zlasti na zunanji strani nad strmim travnatim pobočjem. Po približno 15 min. od razpotja se pot z roba obrne na v. pobočje in se zelo strmo spusti po bukovem gozdu. Če je mokro, bodite previdni! Kmalu se obrne na greben, ki se vleče proti sv., in postane kamnita. To smer zapustimo po 5 min., pot se obrne proti jv. in jasi, ki jo opazimo skozi drevje. Po 50 min. od planinskega doma pridemo na gozdno cesto, ki se sprva zložno, potem pa precej strmo spusti proti jv. in Kumu, ki ga vidimo na obzorju. Po 10 min. smo na travniku; po stezi mimo lesenega križa se spustimo na preval med Savinjsko dolino na s. in Trboveljsko kotlino na j. strani. Na s. strani se v bližini dviga skalnata, kopasta Krvavica (909 m), desno ob njej Brložen (851 m), na s. pa se širi Savinjska dolina s Taborom, Polzelo in drugimi kraji.

Na prevalu stopimo na gozdno cesto; kažipot na smreki nam pokaže smer proti Vrhem in Sveti planini.

TV-pot proti Vrhem začnemo skupaj z ZPP na v. strani planinskega doma. Po nekaj korakih stopimo na rob planote nad strmimi j. pobočji. Po stezi tik ob robu, na notranji strani poraslem z redkim bukovim gozdom, pridemo v 15 min. do radioamaterske hišice in spominskega znamenja tik pod Črnim vrhom. Pomnik nas opomni, da je bila od 1934 do 1943 tam Tinetova koča, poimenovana po zaslužnem planincu Tinetu Čoparju (1913–1945). Nekaj korakov naprej je razpotje, na katerem se z leve priključi Savinjska pot z Vranskega. Na bukvi ob razpotju je skrinjica PD Vransko z žigom Savinjske poti.