Več o točki
Vrh:
SLIVNICA, 1114m, plečata gora na z. robu Blok, njena s. stran se dviga nad
potokoma Mahneščica in Cerkniščica, z. in j. pa nad Cerkniškim poljem.
Prištevamo jo k Veliki Notranjski planoti. Goro sestavlja povečini dolomit, le
proti vrhu se pojavijo jurski apnenci. Strma s. pobočja so gozdnata, v spodnjem
delu prevladujejo bukovi, proti vrhu pa smrekovi gozdovi; j. pobočja so
travnata, le nad Cerknico so borovi in smrekovi gozdovi. Na Slivnici raste
srednjeevropska flora; najlepša je v zgodnjem poletju. Gora sestoji iz treh
delov: zahodno je Gradišče (858 m), kjer so našli sledove keltskega taborišča, v
osrednjem delu je najvišji vrh gore Velika Slivnica, vzhodni del, ki se polagoma
znižuje proti Blokam, se imenuje po Medvednici (1024 m), najvišjem vrhu na tem
območju. Kraški svet s skrivnostnimi podzemeljskimi brezni je nekdaj spodbujal
domišljijo ljudi. Malo pod vrhom je »Coprniška jama«, o kateri pripoveduje že
Valvasor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske«, da so tja jezdile čarovnice na
metli; pripovedka pa pravi, da so v jami (breznu) rajale in od tod na metli
jezdile na Klek. Še danes je simbol Slivnice čarovnica, ki jezdi na metli. Druga
znamenita kraška jama je jama V Skadulcih ob j. vznožju nad vasjo Martinjak, ki
ob večjem deževju bruha vodo.
Slivnica nudi zaradi osamljene lege in prevladujoče višine nad planoto imeniten
razgled, zlasti še na presihajoče Cerkniško jezero, Cerkniško polje in Cerknico
ob vznožju. Od sv. do jv. strani se širi Bloška planota, za njo pa se dvigajo
Mala, Velika in Goteniška gora. Na j. strani vidimo nad Cerkniškim jezerom
Javornike, levo od njih pa se kaže vrh Velikega Snežnika. Na z. objame pogled
najprej Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Idrijsko hribovje, daleč zadaj pa
vidimo Julijce s Triglavom. Na s. se v bližini razprostira Rakitniška planota s
Krimom, na obzorju pa se dvigajo vrhovi Karavank in Kamniških Alp.
© Jože Dobnik