Izlet: Andraž nad Polzelo Bele Vode

Dom stoji tik pod vrhom Gore Oljke (733 m), na katerem je mogočna baročna cerkev z dvema zvonikoma, zgrajena med leti 1754 in 1757. Prvo planinsko zavetišče so uredili celjski planinci leta 1952 v nekdanjem župnišču; leta 1959 so ga predali novoustanovljenemu PD Polzela, ki je postojanko ob pomoči Tovarne nogavic in Garanta s Polzele prenovilo, opremilo in napeljalo elektriko; slovesna otvoritev je bila 29. junija 1963, postojanka pa je dobila sedanje ime. Leta 1965 je postojanko prevzelo gostinsko podjetje Braslovče, ki pa jo je po nekaj letih zaprlo. Skoraj uničeno zgradbo je leta 1980 ponovno prevzelo PD Polzela, jo obnovilo in opremilo ter 25. septembra 1982 odprlo kot planinsko postojanko.Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. V treh gostinskih prostorih, kletni kmečki sobi in dveh planinskih sobah je 150 sedežev; točilnici v pritličju in kleti; v 9 sobah je 18 postelj, na skupnem ležišču pa 31 ležišč; WC, dve prhi in umivalnici s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropju; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; voda kapnica, elektrika, radijska zveza.

BELE VODE, 800 m, 240 preb. Razloženo hribovsko naselje samotnih zaselkov na jv. pobočjih Belovskega vrha (973 m), Počivalskega vrha (1023 m) in Sv. Križa ter v ozki dolini potoka Štajerska Kramarica vse do bližine prevala Kramarica. Hribovit svet je predgorje Smrekovškega pogorja, ki se spušča v Velenjsko kotlino. Središče naselja je v zaselku pri župnijski cerkvi sv. Andreja, tam so tudi podružnična šola, trgovina in na slemenu nad cerkvijo gostilna Savinek. Tudi planinski dom na Smrekovcu sodi v naselje Bele Vode; do tja je od gostilne Savinek 2 uri. Zaradi zelo lepe sončne lege in bližine Velenja, Šoštanja in Celja ima kraj vse možnosti za kmečki izletniški turizem. Lepa asfaltirana cesta pripelje iz Šoštanja, od koder je le 10 km. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom, največ z živinorejo in gozdarstvom, precej pa je zaposlenih v Šoštanju in Velenju. Tudi v Belih Vodah se je število prebivalstva v zadnjih stotih letih zmanjšalo za polovico; še leta 1890 so v Belih Vodah našteli 465 prebivalcev! Precej kmetij je opuščenih, veliko ljudi se je odselilo v dolino.

Na hribu Sv. Križ nad Belimi Vodami, nekdaj se je imenoval Oslovska gora, stojita dve romarski cerkvi sv. Križa. Starejšo so zgradili med leti 1833 in 1840, mlajšo pa med 1850 in 1857. S Sv. Križa je čudovit razgled na vse strani, zlasti na Šaleško dolino s Šoštanjem in Velenjem ter Paškim Kozjakom v ozadju ter na Spodnjo Savinjsko dolino vse do Celja. Zelo lepo vidimo Uršljo goro, Peco, Smrekovec, Golte, Menino in Dobrovlje. Do vrha hriba je zgrajena asfaltirana cesta. Župnijska cerkev sv. Andreja je bila prvič omenjena leta 1482, zdajšnja pa je bila zgrajena leta 1793 in je že tretja na tem mestu. V zvoniku je zvon iz prve polovice 16. stoletja.

Bele Vode so znane tudi iz obdobja NOB. Po znamenitem napadu na Šoštanj, 8. oktobra 1941, se je v Bele Vode umaknil 1. štajerski bataljon in nato iz tega kraja odšel na Dobrovlje. Februarja 1944 so se tam z Nemci bojevale enote XIV. divizije. Hude boje so 24. februarja bojevale Šercerjeva, Tomšičeva in Bračičeva brigada, vendar se jim je uspelo prebiti na Golte. V Belih Vodah in na Golteh se je 26. februarja 1944 končala velika nemška ofenziva proti XIV. diviziji.

V spomin na Karla Destovnika - Kajuha, ki je padel v bližini Belih Vod, so pred podružnično šolo, zgrajeno leta 1961, postavili njegov doprsni kip, delo kiparja Marjana Keršiča - Belača.