Več o točki
ŽELEZNIKI, 450 m, 3156 preb., so gospodarsko, kulturno in
upravno središče Selške doline. Dolgo razpotegnjeno mestno naselje leži v ozki
dolini, ki se razširi le na s. strani proti Češnjici. Zaradi pomanjkanja
prostora so se Železniki razvijali na treh koncih; Rácovnik na sv. strani na
desnem bregu Selške Sore, Trnje v sredini in Gorenji Konec na levem bregu na jz.
strani. Leta 1966 so priključili do tedaj samostojna naselja Jesenovec, Škovine
in Češnjico. Ker v ozki dolini ni bilo prostora, so se Železniki razširili na
ravnino proti Češnjici; tam je nastalo novo sodobno središče s šolo, pošto,
banko, trgovinami, gostilnami, kopališčem ter stanovanjskim naseljem Na Kresu.
Od 1995 so Železniki spet samostojna občina, kot so bili tudi do leta 1961, ko
so jih priključili občini Škofja Loka.
Začetki Železnikov segajo v 13. stol., ko so freisinški škofje na to območje
naselili fužinarje iz Furlanije. V okolici so kopali železovo rudo, za pogon
vodnih kladiv pa so izrabljali Selško Soro. Pozneje so se v kraju naselili
železarji iz Krope, Tržiča (Monfalcone) in Borovelj. Najprej so talili rudo v
pečeh na veter, pozneje v pečeh na volka in pečeh z dvojnim phalom. Prvi plavž
je bil omenjen že leta 1422. V 17. stol. so delovali dva plavža ter dve večji in
pet manjših fužin s kladivi na vodni pogon. Po listini iz leta 1628 je
železarstvo z oglarstvom in tovorništvom zaposlovalo približno 2000 ljudi. Ob
koncu 19. stoletja je začelo zaradi hude angleške in švedske konkurence
propadati, 19. junija 1909 pa je ugasnil zadnji plavž. Na fužinarstvo spominja
plavž iz leta 1860 v Gorenjem Koncu; zdaj je zavarovan kot tehniški spomenik. Na
nekdanje čase spominjajo tudi nekatere stare hiše z nadstropnimi pomoli in
železnimi polknicami.
Železniki so leta 1575 postali trg, leta 1966 pa mestno naselje. V kraju je
več pomembnih podjetij, v katerih je zaposlena večina aktivnega prebivalstva:
tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov DOMEL, industrija pohištva
ALPLES, kovinarsko podjetje NIKO, podjetje precizne mehanike in elektronike
TEHTNICA in še nekaj manjših. Ohranjena je domača obrt klekljanja čipk.
Železniki so zapisani tudi v zgodovino NOB. Že leta 1941 je bila tam močna
organizacija OF. Prvi napad na Železnike je 19. novembra 1941 izvedel Cankarjev
bataljon. V ofenzivi partizanskih enot na Gorenjskem, oktobra 1943, so srditi
boji divjali tudi okrog Železnikov. V noči na 23. januar 1944 je Prešernova
brigada napadla orožniško postajo, ki je štela 55 mož. Od 19. do 22. novembra
1944 se je Gradnikova brigada srdito bojevala z nemškimi enotami v Železnikih in
kraj tudi zavzela; po hudih bojih od 4. do 7. februarja 1945 so jih Nemci vnovič
zasedli. Kraj je bil dokončno osvobojen 6. aprila 1945. Na Trnju v bližini
župnijske cerkve stoji spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja
iz tega kraja.
Na širšem območju Železnikov so delovale kurirske postaje G-1 v bližini
Podlonka na Ratitovcu, G-3 v Martinj Vrhu in G-11 v Davči. Poleg medsebojnih
zvez so vzdrževale še zveze z G-2 nad Bohinjem, G-12 v Kropi in P-35 na Poljanah
pri Cerknem. G-1 je bila ustanovljena julija 1943, v njej je bilo stalno od osem
do deset kurirjev, ki so bivali v bunkerju, vkopanem v zemljo. Poleti 1944 jih
je sovražnik izsledil in napadel, vendar so se pravočasno umaknili. Postaja G-3
je bila ustanovljena spomladi 1943, v njej je bilo od sedem do dvanajst
kurirjev, ki so sprva bivali v šotorih, pozneje pa v leseni baraki.
Najtežavnejša zveza te kurirske postaje je bila zveza z G 1, ker je bilo treba
prečkati varovano cesto Škofja Loka–Železniki in Selško Soro. G-11 je začela
delati septembra 1943. Sprva je imela pet, pozneje osem kurirjev, ki so si
uredili bivališče v baraki. Imela je pomembno nalogo povezave med Primorsko in
Gorenjsko. V veliki nemški ofenzivi marca in aprila 1945 so se kurirji v zadnjem
hipu umaknili, vendar je bil ob umiku ujet in ustreljen Franc Golja. Na tem
območju so partizanske enote vzpostavile tudi telefonske zveze. Poleg zveze
Blegoš–Slugova dolina je od sredine 1944 delovala tudi zveza Cerkljansko–Martinj
Vrh.
V Železnikih si lahko poleg plavža ogledamo še tehniški muzej v Plavčevi
hiši, Na Plavžu 58; v njem je prikazana zgodovina železarstva in spremljajočih
dejavnosti ter dejavnosti, s katerimi so se prebivalci ukvarjali po propadu
železarstva; telefon: 04/514 73 56. Zanimiva baročna stavba iz leta 1706 je
cerkev sv. Frančiška na Logu z Layerjevo sliko in več Metzingerjevimi slikami.
Iz Železnikov je doma več znanih slovenskih osebnosti, med njimi planinski
pisatelj Janko Mlakar (1874–1953), literarni kritik France Koblar (1889–1975),
znani montanist in ustanovitelj metalurške fakultete v Ljubljani dr. inž. Matija
Žumer (1901–1957) ter komandant Gorenjskega odreda Anton Bertoncelj - Zvonko
(1913–1944).