Izlet: Kresnice Kum (razpotje)

GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE — GEOSS, 645 m, je simbolična točka, ki označuje središče države Slovenije. Leži 250 m j. od naselja Spodnja Slivna blizu Vač. Z grafično-analitično metodo jo je izračunal Geodetski zavod Republike Slovenije. Središče Slovenije označuje obeležje, ki so ga postavili 4. julija 1982. Na štiridelnem podstavku iz pohorskega tonalita so označene štiri strani neba. lz sredine podstavka se dviga tonalitni steber z napisom GEOSS, vklesanimi verzi iz Prešernove Zdravljice, geografsko dolžino in širino (14° 48' 55,2"; 46° 07' 11,8") in z geodetskima koordinatama (y 5 486 114,21 m; x 5 108 468,91 m) v nadmorski višini 644,842 m. Južno od obeležja stojita dva drogova za zastave. Na enem stalno plapola državna zastava, na drugem pa priložnostno zastava protokolarne delegacije tuje države. Severno od obeležja raste lipa, pod njo pa je nekaj klopi za počitek. Levo ob tlakovanih vhodnih stopnicah stoji marmorni grb Države Slovenije in grb Republike Slovenije iz polpretekle zgodovine, desno pa marmorna spominska plošča z napisom »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji«, ki je bila postavljena septembra 1989. leta ob navzočnosti predsednikov slovenskih občin.

Slivna, ljudsko Spodnja Slivna, je gručasto naselje na veliki kraški planoti ob sv. vznožju Slivne, hriba v gorskem slemenu med Moravško dolino na s. in dolino Save na j. Na planoti in na hribu je veliko kraških vrtač. Obdelovalne zemlje je malo. Na j. strani z. predela slemena so nad dolino Save veliki kamnolomi apnenca. 

Dom stoji na kratkem slemenu, ki povezuje Roviškovec (930 m) in vrh Zasavske gore (852 m), na katerem stoji Marijina cerkev, okrog nje je še precej ohranjeno taborsko obzidje. Prvo zavetišče na Zasavski gori je 1. januarja 1927 odprla Litijska podružnica SPD. Poimenovali so ga po takratnem predsedniku podružnice Ferdu Tomazinu (1869-1937); on je bil tudi pobudnik za novo planinsko kočo, ki so jo zgradili na sosednjem gričku Požarnica in jo odprli pod imenom Tomazinova koča 9. avgusta 1931. Kočo so 15. maja 1943 požgali partizani, da se v njej ne bi nastanili nemški vojaki. Po osvoboditvi je PD Zagorje postavilo na pogorišču Tomazinove koče zasilno zavetišče, ki ga je odprlo 16. junija 1946. Leta 1949 so na temeljih nekdanje med NOB požgane šole zgradili nov planinski dom, ki pa ga je 2. novembra 1974 uničil požar. Zagorski planinci so ga popolnoma obnovili in mu dali lepši zunanji videz in boljšo notranjo ureditev; odprli so ga 7. avgusta 1976. Dom je stalno odprt, razen ob sredah. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 16 postelj, v dveh večjih sobah 9 ležišč; WC v pritličju in nadstropju, 3 kopalnice in umivalnice s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi, tekoča voda, elektrika, telefon.

KUM, 1220 m, je najvišji vrh Posavskega hribovja; imenujejo ga tudi zasavski in dolenjski Triglav. Dviga se v litijski gorski gubi na desnem bregu Save. Tako kot vsa guba je zgrajen v nizkih legah iz skrilavcev, peščenjakov in konglomeratov, v višjih legah pa najprej iz temnejših dolomitov, potem iz triasnih apnencev. Precejšen del Kuma je pokrit s smrekovim in meša-nim gozdom, do višine okrog 800 m pa so večje in manjše terase z naselji, travniki in polji; najbolj znana naselja so Dobovec (674 m) in Župa (760 m) na s. , Ključevica (850 m) na v. ter Podkum (744 m) in Mali Kum (813 m) na j. strani. Malo pod vrhom je na s. strani obsežna travnata planota Lontovž s smučišči in smučarsko kočo. Na Kumu in njegovi okolici prevladuje srednjeevropska flora, na toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. Hladnikov grintavec, ki raste le v sredogorju osrednje Slovenije in opojno zlatico, ki je značilna za pobočje Kuma nad Dobovcem. Na tem območju dobimo tudi nekatere alpske rastline, kakor nežni kamnokreč, dlakavi sleč in soško smiljko, kar je za to nadmorsko višino presenetljivo.
Kum ima dva neizrazita vrhova, ločena z malim sedlom. Na v. vrhu je stala cerkev sv. Jošta, ki so jo zgradili konec srednjega veka; leta 1961 so jo porušili in tam zgradili visok RTV in telekomunikacijski stolp ter upravno poslopje. Na z. vrhu stoji cerkev sv. Neže, ki je bila prav tako zgrajena konec srednjega veka; po požaru okoli leta 1600 so jo obnovili. Zanimivost cerkve je samostojno stoječi zvonik. Kum je bil vse od izgradnje obeh cerkva znana božja pot, še zdaj pa je znana »kumska nedelja«, t. j. zadnja nedelja v avgustu.

Planinski dom stoji tik pod zahodnim vrhom Kuma (1220 m), na južni strani cerkve sv. Neže, ki je bila zgrajena v srednjem veku, obnovljena pa po požaru okoli leta 1600. Na vzhodnem vrhu je stolp RTV s poslovnimi prostori. Začetki planinskega gospodarstva na Kumu segajo v leto 1928, ko je Posavska podružnica SPD opremila v mežnariji sobo za izletnike in planince. Po osvoboditvi je PD Trbovlje dobilo v last mežnarijo in njeno depandanso; obe zgradbi je obnovilo; 24. avgusta 1947 je neuradno, 5. septembra 1948 pa uradno odprlo Kočo na Kumu. Leta 1950 jo je prevzelo novoustanovljeno PD Kum Trbovlje, ki jo je v letih 1953 do 1958 adaptiralo in razširilo, v letih 1972/73 pa posodobilo in uredilo tudi depandanso. Leta 1952 so na Kum napeljali elektriko. V letih 1985 in 1986 so dom in depandanso popolnoma obnovili zunaj in znotraj, na novo opremili in napeljali telefon. Dom je stalno odprt, razen ob četrtkih.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; na terasi je 30 sedežev; v 14 sobah je 35 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC in umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.