Izlet: Bodonci Beltinci

SELO V PREKMURJU, 295 m, 550 preb., je razloženo naselje ob regionalni cesti Murska Sobota—Fokovci—Prosenjakovci in slemenu med Kobljanskim potokom in potokom Brezovica. Naselje sestavlja 10 zaselkov. Znano je po znameniti rotundi sv. Nikolaja.
Kapela sv. Nikolaja je zasnovana na krožnem tlorisu. Raziskovalci domnevajo, da je krožni tip cerkve prinesen v Slovenijo iz Dalmacije. Zgrajena je iz opeke v romanskem slogu in je edina iz same opeke zidana romanska stavba v Sloveniji. Nastala je v 13. stoletju, prvič pa se omenja leta 1366. Zunanjščino obdajajo pokončni pravokotni stebri (lizene), s katerimi so okrepili zidovje, zgoraj pa je med njimi bogat podkapni venec. Pravokotna vhodna lopa z nadzidanim zvonikom je iz sredine 19. stol. ; tu je bil prvotno polkrožni prostor, od katerega so še ohranjeni temelji. Kapelo so leta 1956 restavrirali in je zlasti njena notranjščina zopet dobila prejšnjo podobo. V steni  so polkrožne vdolbine, ki so bile namenjene za sedeže. Vso notranjščino pokrivajo freske. Na s. strani ladje je najstarejša freska v zgodnjegotskem slogu iz srede 14. stol. , ki predstavlja Poklon treh kraljev. V kupoli je freska iz okoli leta 1400 in predstavlja Prestol milosti in pasijonske prizore. Tudi vse druge stenske freske iz začetka 15. stoletja so dobro ohranjene in pripadajo gotskemu idealističnemu plastičnemu slogu. Slikarji niso znani. V kapeli je bil gotski krilni oltar, ki pa so ga v začetku 19. stoletja prepeljali v Budimpešto. Romanska rotunda sv. Nikolaja spada med najpomembnejše kulturne spomenike v naši državi.

BELTINCI, 178 m, 2280 preb. Veliko gručasto naselje leži ob magistralni cesti Murska Sobota–Lendava ter ob stranskih ulicah levo in desno od ceste. Je gospodarsko, kulturno, politično in prometno središče Dolinskega. Od tam vodijo ceste proti Dobrovniku, Gomilici, Ižakovcem in Dokležovju. K Beltincem spadata tudi zaselka Konjšček in Hrenovice, nastala iz nekdanjih graščinskih pristav. Skozi naselje teče potok Črnec.

Sredi parka stoji Beltinska graščina, omenjena že v 13. stol. kot lastnina rodbine Jure. Že leta 1265 je pripadla lendavskim plemičem Banffyjem. Prvotno stavbo so pred Turki zavarovali z obzidjem, s štirimi stolpi in z jarkom. Zdajšnja graščina z okroglimi ogelnimi stolpi je iz 17. stol. Okoli graščine je park, v njem pa tudi nekaj eksotičnega drevja. Cerkev sv. Ladislava je bila še leta 1669 omenjena kot lesena kapela, že leta 1688 pa jo je zamenjala zidana. Zdajšnja župnijska cerkev je bila zgrajena leta 1742. Leta 1910 so jo po italijanskem vzoru predelali v neobaročnem slogu in ji prizidali grobno kapelo plemiške družine Zichy, zadnje lastnice graščinske veleposesti. V kapeli je renesančni relief Madone z otrokom, obok cerkvene ladje pa krasijo poznobaročne freske iz leta 1798. Na trgu pred cerkvijo sta kopija beneškega stebra sv. Panteleona in vodnjak.

Že nekdaj je bila v kraju razvita obrt; o tem pričajo ohranjena pravila čevljarskega in kovaškega ceha, ki jih je potrdila cesarica Marija Terezija. Šola je bila ustanovljena leta 1777, prvo šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1865. V Beltincih so ob prelomu stoletja živeli številni učitelji, duhovniki in drugi izobraženci, ki so budili in utrjevali narodno zavest Slovencev.

Beltinci so od 1. januarja 1995 spet samostojna občina, v kateri živi 8256 prebivalcev. V kraju so poslovalnica Nove Ljubljanske banke, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, osnovna šola, blagovnica Mercator, več trgovin in gostišč ter številni obrtniki. Precej prebivalcev je zaposlenih v manjših podjetjih, vzrejališču divjadi Fazan in Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, številni pa tudi v Murski Soboti. Zlasti mladi se radi ukvarjajo s kulturnimi in športnimi dejavnostmi, predvsem s folkloro in nogometom.

V Beltincih je več spominskih znamenj borcem NOV in aktivistom iz tega kraja. Na pokopališču je nagrobni spomenik narodnemu heroju Jakobu Molku - Mohorju, ki je padel 7. marca 1945. Ob cesti proti Murski Soboti stoji spomenik Jožetu Čehu - Poldetu, ki so ga 14. januarja 1945 iz zasede ubili Madžari. Na hiši v Panonski ulici št. 11 je pritrjena spominska plošča aktivistu Martinu Brumnu, ki je umrl 7. junija 1945 za posledicami štiriletne internacije v taborišču Dachau.