Izlet: Rogaševci Petovarjeva zidanica (razpotje)

ZAVRH, 370 m, 320 preb. Obcestno naselje leži na razglednem slemenu med Pesniško dolino na s. in dolino Črmljenskega potoka na j. strani. Naselje ima tri dele: na vzdolžnem slemenu sta Zgornji Zavrh na z. in Srednji Zavrh na v. strani, na stranskem slemenu proti j. pa Spodnji Zavrh. Slemeni se stikata pri razglednem stolpu; tam je tudi razpotje cest in središče kraja s trgovino, gostiščem in AP. Kovinski, 17 m visok Maistrov razgledni stolp je leta 1982 postavilo Turistično društvo Zavrh namesto prejšnjega lesenega. Stolp so poimenovali po sloven¬skem generalu in pesniku Rudolfu Maistru - Vojanovu (1874–1934), ki je rad prihajal v ta kraj na počitnice. Temu lepemu kraju je posvetil tudi znano pesem Završki fantje. Na spominski plošči pri razglednem stolpu piše: »S tega kraja je občudoval lepoto Slovenskih goric in jo opeval.« Nasproti stolpa je vila Fekonja, v kateri je stanoval; v njej je zdaj Maistrova spominska soba s fotografijami in dokumenti iz njegovega življenja; ključ hranijo v baru Maistrova klet v isti hiši. Prebivalci Zavrha so po večini zaposleni v Lenartu in Mariboru, na manjših kmetijah pa se ukvarjajo s sadjarstvom, poljedelstvom in vinogradništvom. Razgledni stolp in lepota kraja privabljata številne izletnike. Ob cesti proti Gradenšaku je nedaleč od stolpa turistična kmetija Šuman.

Z Maistrovega stolpa je prelep razgled. Na v. je v bližini široka dolina reke Pesnice, za njo slemena Slovenskih goric proti Gomili in Negovi s Cerkvenjakom v ospredju. Na jv. vidimo za Haloškim gričevjem hrvaške hribe Ravno goro, Ivanščico in Kalnik. Na j. strani se širijo slemena Slovenskih goric proti Ptujskemu in Dravskemu polju, za ravnino se vzpenjajo gričevnate Haloze, nad katerimi se dvigajo Macelj, Donačka gora in Boč. Na z. strani se slemena Slovenskih goric najvišje dvignejo v vzpetinah Hum (424 m), Grmada (460 m) in Kozjak (406 m), naprej pa se pogled ustavi na Pohorju in Kozjaku. Na s. strani slemena je dolina Ruperškega potoka s Spodnjo Voličino, naprej pa Pesniška dolina z Lenartom; levo od mesta leži jezero Komarnik s Črnim lesom, desno od Lenarta vidimo najprej Jezero Radehova, potem Trojiško jezero in Sv. Trojico v Slovenskih goricah, naprej pa obširno gričevje Slovenskih goric proti Murskemu polju.

CERKVENJAK, 330 m, 150 preb. Razloženo naselje leži na trikrakem slemenu, ki je razvodnica med Pesniško in Ščavniško dolino. Gručasto središče naselja je pod vzpetino z župnijsko cerkvijo sv. Antona Puščavnika na vrhu slemena (341 m). Tam je križišče cest proti Ptuju, Lenartu, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Območje kraja je bilo naseljeno že v predzgodovinski dobi. V vasi so leta 1953 našli kamnito sekiro; zdaj jo hranijo v šolski zbirki. Cerkvenjak je bil prvič omenjen leta 1299, svoje ime pa je dobil po prvotni cerkvi, ki je bila zgrajena že pred tem letom. Zdajšnja cerkev je bila zgrajena v poznogotskem slogu med leti 1516 in 1546, v letih 1825 in 1873 pa so jo povečali. Staro ime naselja so leta 1907 spremenili v Sv. Anton v Slovenskih goricah, vendar so ga leta 1952 spet imenovali po starem. Kljub temu ga ljudje še vedno imenujejo Sv. Anton. Zasilni šolski pouk so uvedli že leta 1687 in ga izvajali v mežnariji, rednega pa leta 1783. Prvo šolsko poslopje so zgradili leta 1813. V bližini cerkve je kužno znamenje iz leta 1529. Kraj je vedno slovel po kulturni dejavnosti. Na kulturnem domu je spominska plošča z napisom: »Na vas je slonela kultura, najsvetlejša tradicija našega kraja. Vlado Tušak 1910–1992, Vlado Lorber 1908–1986. Vaše delo je zgled nam in naslednjim rodovom. Ob 100-letnici organiziranega kulturnega dela KUD Cerkvenjak.« Ob plošči sta reliefa obeh kulturnikov. Pred domom stoji visok obelisk v spomin padlim borcem NOV in talcem iz tega kraja; na podstavku lahko preberemo, da je bil prvi partizanski napad na okupatorjevo postojanko v tem kraju izveden 14. julija 1942.

Cerkvenjak je občinsko središče. V kraju so osnovna šola, pošta, zdravstvena postaja, kmetijska zadruga, samopostrežna trgovina, več gostiln in storitvenih delavnic. V Cerkvenjaku si lahko ogledamo zasebno muzejsko zbirko Feliksa Rajha (telefon: 02/703 51 60); v šestih sobah so razstavljeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali slovenskogoriški kmeti, sadjarji in vinogradniki, kulturnozgodovinska zbirka in veliko izvirnih fotografij. Sredi vasi stoji informacijska tabla s predstavitvijo občinskega središča in z zemljevidom občine, na katerem so označene kulturnozgodovinske in turistične znamenitosti.

Cerkvenjak je občinsko središče. V kraju so osnovna šola, pošta, zdravstvena postaja, kmetijska zadruga, samopostrežna trgovina, več gostiln in storitvenih delavnic. V Cerkvenjaku si lahko ogledamo zasebno muzejsko zbirko Feliksa Rajha (telefon: 02/703 51 60); v šestih sobah so razstavljeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali slovenskogoriški kmeti, sadjarji in vinogradniki, kulturnozgodovinska zbirka in veliko izvirnih fotografij. Sredi vasi stoji informacijska tabla s predstavitvijo občinskega središča in z zemljevidom občine, na katerem so označene kulturnozgodovinske in turistične znamenitosti.

MALA NEDELJA, 280 m, 117 preb. Razloženo naselje z gručastim jedrom je na slemenu med potokoma Turja in Bukovnica. H kraju sodijo tudi zaselki Čreta, Kolmenščak in del Cerkvenjaka. Po 2. svet. vojni se je kraj do leta 1992 imenoval Bučkovci. Mala Nedelja je bila prvič omenjena leta 1441, in sicer župnijska cerkev Svete trojice. Med leti 1521 in 1547 so cerkev povečali in dozidali zvonik. Stranski oltar sodi med »zlate« oltarje druge polovice 17. stol., takšni oltarji pa so v tem delu Slovenije zelo redki. Cerkev so v obdobju turških vpadov obdali s taborskim obzidjem, vendar so ga leta 1785 podrli. Leta 1707 so vas oropali kruci. Šola je bila ustanovljena leta 1783, prvo leseno šolsko stavbo pa so postavili dve leti pozneje. Iz pisnih virov je razvidno, da je že leta 1650 otroke poučeval organist in cerkovnik Janez Raisperger. V dobi narodnega preporoda so se prebivalci odlikovali po narodni zavednosti. K temu je veliko pripomogel narodni buditelj in zgodovinar Anton Krempl (1790–1844), sicer tamkajšnji župnik od 1836 do smrti. V njegov spomin so pri Mali Nedelji 15. septembra 1867 organizirali »besedo« predhodnico slovenskih narodnih taborov; na njej se je zbralo več tisoč ljudi in zahtevalo narodne pravice. Leta 1895 so Kremplu pri cerkvi odkrili lep spomenik, na njem pa so vklesani verzi:
»Počivaj mirno narodnjak
v gomili častni svoji davni,
saj zemlja je slovenska tu,
kjer spavaš ti, Anton naš slavni.
A narod le, učiš nas ti,
ki zemljo svojo ljubi, brani,
ki dela, trudi se za njo,
zasluži, da si jo ohrani.«

Pri stari šoli so ob 100. obletnici rojstva leta 1926 odkrili bronasti doprsni kip pesnika Radoslava Razlaga, ki je pri Mali Nedelji preživel mladost. Na godbenem domu je vzidana spominska plošča kapelniku in glasbeniku Janku Prelogu (1900–1965).

Nemci so 8. marca 1945 v Senčarjevem sadovnjaku blizu pokopališča ustrelili 19 talcev, ki so jih pripeljali iz ptujskih zaporov. S tem so se maščevali za smrt nacista in okupatorskega župana pri Mali Nedelji Ferda Lupše, ki so ga ubili partizani. Na kraju, na katerem so ustrelili talce, je zdaj spomenik. Ob glavni cesti v bližini stare šole je spomenik 17 padlim borcem in žrtvam fašizma iz tega kraja.

Pri Mali Nedelji so osnovna šola, pošta, samopostrežna trgovina, zdravstvena postaja, nekaj gostiln in nekaj obrtnih delavnic.

CEZANJEVCI, 183 m, 228 preb. Strnjeno obcestno naselje leži ob vznožju Kamenščaka na j. robu Ščavniške doline, ki tam prehaja v Mursko polje. S. od naselja teče reka Ščavnica; ker je zdaj meliorirana, ne poplavlja več. Po izkopaninah številnih predmetov s. od naselja domnevajo, da je bila tam rimska postaja. Kraj je bil prvič omenjen leta 1319 kot Zesan. Župnijska cerkev sv. Roka in Sebastjana v renesančnem slogu je bila zgrajena leta 1676; v glavnem oltarju je slika H. A. Weissenkircherja iz leta 1682, znana kot največja slikarska umetnina na tem območju. Šola je bila ustanovljena leta 1827; prvo šolsko poslopje so zgradili leta 1900, novo šolo pa leta 1963. V vasi je tudi trgovina. Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, precej je zaposlenih v Ljutomeru.

JERUZALEM, 338 m, 100 preti., je razloženo naselje na slemenu v gričevnatih Ljutomersko-Ormoških goricah s strnjenim jedrom pri Marijini cerkvi, trgovini in znanem gostišču Jeruzalem. Jeruzalem je tudi razgledni vrh, 347 m, na slemenu sv. od cerkve; po njem imenujejo tudi vzhodni del Ljutomersko-Ormoških goric. To je najbolj v. območje Slovenskih goric. Sestavljeno je iz srednjeeocenskih sivih laporjev, trdih apnenih peščenjakov in litavskih apnencev. Prisojna pobočja so zasajena v glavnem z vinsko trto, nekaj je tudi njiv in sadovnjakov; osojna pobočja, doline in grape pokrivajo travniki in listnati gozdovi. Naravni pogoji za vinogradništvo so tod zelo ugodni; iz okolice Jeruzalema prihajajo vina vrhunske kvalitete. Baročno cerkev Žalostne Matere božje so začeli zidati leta 1652, posve¬čena pa je bila leta 1717. Podobo Žalostne Matere božje so v 13. stoletju prinesli iz Jeruzalema križarji; takrat so jo namestili v stolp, ki so ga postavili na mestu, kjer je zdaj cerkev. Po Jeruzalemu je kraj dobil tudi ime. Notranja baročna arhitektura in oprema imata velik umetnostno-zgodovinski pomen. Ob cerkveno ladjo je prislonjena kapela sv. Ane s podobo sv. Ane iz druge četrtine 18. stoletja. V zvoniku je zvon iz 16. stoletja. Tik pod Jeruzalemom je ob cesti proti Miklavžu Babji klanec, kjer naj bi leta 1664 pogumne domačinke premagale Turke. Pri cerkvi je manjši arboretum. Stavba, v kateri je gostišče Jeruzalem, je bila nekdaj graščina.
Razgled z Jeruzalema je čudovit, zlasti na bližnjo okolico. Škoda, da ni več razglednega stolpa. Na s. strani gričevja vidimo Mursko polje, na drugi strani Mure ravno Prekmurje z Mursko Soboto, pogled pa se ustavi na gričevnatem Goričkem. Na v. so v bližini po slemenih razložena naselja Gomila pri Kogu, Kog in Miklavž pri Ormožu, gričevje pa prehaja v Medjimursko ravnino. Na j. je v bližini Mihalovski vrh s cerkvijo Vseh svetnikov in jedrom razpotegnjenega naselja Mihalovci; del naselja pri cerkvi imenujejo Svtinje. Z. od Svetinj vidimo dolino Pavlovskega potoka z Ivanjkovci. Na j. strani prehajajo gorice v ravnino ob Dravi, tik pred ravnino pa se dviga razgledni grič Hum s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Na j. obzorju se zvrstijo Ivanščica, Medvednica in Gorjanci, na jz. Posavsko hribovje, na z. pa za obširnim gričevjem Slovenskih goric Pohorje.