Izlet: Rogla (naselje) Ribniška koča na Pohorju

ROGLA je eden od treh velikih turistično-rekreacijskih središč na Pohorju. Smu-čišča se razprostirajo na 100 ha. V centru so športna dvorana, teniška igrišča, igrišča za nogomet, rokomet, košarko in odbojko, pokrit bazen in različna orodja za izboljšanje kondicije. Prenočišča so v hotelu Planja, v depandansi Brinje in v bungalovih. Na Rogli je tudi trgovina in več manjših gostišč. Pred zgraditvijo hotela je na tem kraju stala Koča na Rogli, last PD Zreče, zdaj pa je delno vgrajena v gostinski del hotela Planja.

Območje Rogle je imelo pomembno vlogo med NOB, saj so čezenj vodile partizanske poti z j. na s. stran Pohorja. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko se je v partizanske enote vključevalo vedno več borcev. Na Rogli je bil 27. junija 1944 ustanovljen 2. pohorski odred. Poleti 1944 je na Rogli delovala baza za sprejem pomoči, ki so jo odmetavala zahodna zavezniška letala. Na Skrivnem vrhu, z. od Rogle, je bila skrita partizanska tehnika »Sova«. Pod Javoričem, v bližini poti TV proti Ribniški koči, je leta 1944 delovala partizanska bolnišnica Tihi dol. Na Rogli je tudi več spomenikov padlim borcem NOV. Od razglednega stolpa proti hotelu je grob petih borcev 4. operativne cone s spomenikom, ob poti proti Ribniški koči grob s spomenikom šestim padlim borcem, na j. pobočju pod razglednim stolpom pa spomenik in grob dvanajstih padlih borcev. Vsi so padli na Rogli, to pa priča, da so se enote NOV tam večkrat spopadle z Nemci.

Na Roglo se lahko pripeljemo po regionalnih cestah iz Zreč (14 km), Oplotnice (22 km) in iz Lovrenca na Pohorju (15 km). Dostopi so po označenih planinskih poteh, in sicer iz Zreč skozi Resnik (3 h 30) ali skozi Gorenje (3 h), iz Mislinje čez Tolsti vrh (4 h) in iz Vitanja po Konjiški spominski poti (4 h) ali čez Ovčarjev vrh (3 h 30).

Čez preval Šiklarica, imenovan tudi Šindlarica ali Ribniško sedlo, je peljala stara vozna pot iz Mislinje po Mislinjskem in Križnem grabnu na južni v Josipdol in Ribnico na severni strani Pohorja. Ob potoku Glažuta, pritoku reke Mislinje, je na kraju Stara glažuta delovala med leti 1794 in 1834 ena znamenitih pohorskih steklarn. Tudi v Josipdolu je bila od 1799 do 1909 pomembna steklarna, ki je med vsemi najdalj obratovala. V Josipdolu so tudi največji kamnolomi pohorskega tonalita.

ali RIBNIŠKI VRH, 1537 m, je eden izmed najvišjih pohorskih vrhov. Ker ni poraščen, je z njega lep razgled na prostranstvo Pohorja, proti j. na Mislinjski graben, Paški Kozjak, Graško goro in naprej proti Posavskemu hribovju, proti s. pa na del Dravske doline z Radljami ob Dravi in na pogorje Kozjak s. nad dolino. Na v. strani vrha je v bližini Ribniško jezero, obraslo z rušjem. Pripovedka pravi, da tudi v tem jezeru živi povodni mož Jezernik, ki naj bi bil jezero tja preselil z Uršlje gore, ker so na njej zgradili cerkev in je zvonjenje zvonov motilo njegov mir. Na z. strani vidimo v bližini Ribniško kočo.

Na Jezerskem vrhu je PD Maribor-Matica postavilo mogočen spomenik padlim borcem planincem; odkrili so ga 10. septembra 1961. Spomenik iz pohorskega tonalita je grajen v obliki kvadrastega obeliska in je visok 12 m. Na njegovi levi strani stoji velika tonalitna vaza, na desni pa tonalitna plošča s posvetilom, ki ga je napisal pesnik Branko Rudolf:

»Kdo naj bi uničil pogum vseh src,
za svobodo gorečih?
Baklo je utrnila noč,
iskra je vnela požar,
duh vaš je ostal v ljudeh,
se v močnih srcih spet zbuja
v ritmu vreten in kladiv,
v silnem šumenju gozdov.«

Koča je stalno odprta. Koča stoji na mali planoti tik pod Malim Črnim vrhom (1533 m) v glavnem pohorskem grebenu. Predhodnico današnje koče je na bližnjem Ribniškem sedlu zgradila Mariborska podružnica SPD in jo odprla 10. julija 1932; v zahvalo dr. Davorinu Senjorju (1882-1960), predsedniku podružnice, ki je bil gonilna sila pri gradnji, so postojanko poimenovali "Senjorjev dom. Borci I. pohorskega bataljona so 9. oktobra 1942 dom požgali. PD Maribor-matica je novo Ribniško kočo zgradilo na pogorišču nekdanje Hutterjeve vile; delati so začeli leta 1946, odprli pa so jo 29. novembra 1949. PD Maribor-matica je leta 1971 odstopilo kočo PD Radlje ob Dravi, ki pa ni bilo sposobno sproti obnavljati tako zahtevnega objekta, zato je kočo 1973 leta zaprlo. Leta 1976 je prevzelo Ribniško kočo takrat na novo ustanovljeno PD Sladki Vrh. S pomočjo donatorjev in z veliko vloženega prostovoljnega dela planincev  članov PD Sladki Vrh je bila koča v celoti obnovljena in ponovno odprta leta 1978. Zaradi lepe zgradbe in lepega razgleda se je koče oprijel naziv »Kraljica pohorskih planinskih postojank«. Tik pod kočo je manjši zimsko športni center s tremi vlečnicami. Smučarske proge so vzorno urejene. Mimo koče je speljana znana pohorska smučarska tekaška proga. Leta 1993 je PD PALOMA Sladki Vrh zaradi problemov z upravniki dalo Ribniško kočo v najem Janku Zapečniku. Po tem času PD PALOMA Sladki Vrh sproti obnavlja kočo v smislu izboljševanja bivalnih pogojev in splošnega počutja planincev. V zadovoljstvo planincev je PD PALOMA Sladki Vrh uredila planinsko sobo, ki lahko dodatno sprejme do 40 obiskovalcev. V gostinskem prostoru je 90 sedežev, dva točilna pulta; v 10 sobah je 40 postelj, apartmaji 18 ležič, na skupnem ležišču pa 28 ležišč; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.