Izlet: Koča na planini Kuhinja Koča na planini Razor

Naporno.

S Krnske škrbine se SPP vzdigne na desno in se po zložnem travnatem pobočju na j. strani Krna zvije do Gomiščkovega zavetišča; s Škrbine 20 min.

S Škrbine se pot dviga naravnost po z. strmem robu Batognice (2164 m); pot je nekaj časa speljana po stopnicah, ki so jih zgradili med 1. svetovno vojno zaradi lažjega dostopa k utrdbam. Ob poti se bomo vse do Prehodcev srečevali z žalostnimi spomini iz 1. svetovne vojne: utrdbami, rovi, ostanki orožja, vojaške posode, malo dlje od poti pa se najdejo še človeške kosti. Po 20 min vzpona pridemo na mizasto Batognico, odkoder je najlepši pogled na vrh Krna in Gomiščkovo zavetišče za nami, na Vrh nad Peski pred nami, pa tudi na vse druge vrhove, ki smo jih že videli s Krna. Po vzponu se prileže nekaj minut hoje po travnati ravnini, s katere se potem pazljivo spustimo po v. robu proti prevalu Prag. Na začetku spusta je ob poti na zidanem podstavku spomin na 1. svetovno vojno: granata in nekaj železja. Po uri hoje od zavetišča pridemo na preval Prag ali Batogniško sedlo (2068 m); to je preval med Batognico in Vrhom nad Peski (2176 m), kamor pride tudi markirana pot iz Tolmina čez Mrzli vrh in mimo jezerca v Lužnici. 

S prevala nas popelje lepa zložna pot po meliščih Peskov.

Na poti vidimo na desni kotanjo med Škofičem (2013 m), Malim vrhom (1931 m) in Leskovškim vrhom (1903 m), v kateri leži Jezero v Lužnici. Po 35 min zložne hoje pridemo na razgledno sleme do avstrijskega spomenika iz 1. svetovne vojne, ki spominja na tedanje vojaško pokopališče na Peskih.

SPP spremeni pri spomeniku smer: obrne se proti s. Gruščnata, sprva precej strma pot se spušča po kraških vrtačah in kotličih v. pobočja Vrha nad Peski mimo ostankov iz 1. svetovne vojne. Kmalu pridemo na opuščeno, ponekod že močno poškodovano mulatjero, ki pelje s Prehodcev na Batognico; po njej nadaljujemo pot do prevala Prehodci, le ponekod daljše ovinke krajšajo bližnjice. Pot postane zložnejša in na planotastem prevalu pod Velikim Šmohorjem preide s s. v sv. smer. Po kotanjasti kraški planoti pod Kontami, s. od. poti, pridemo na sleme, po katerem se zložno spustimo na preval Prehodci. Med potjo smo pod vrhom Malen (1764 m) na desni strani poti opazili razpadajoče ostanke vojaških zgradb.

S Prehodcev gremo dalje po mulatjeri proti v. Po nekaj minutah smo pri kažipotu, ki pove, da se na desno odcepi stara vojaška pot čez Polog v Tolmin, na levo pot h Krnskemu jezeru, SPP pa naravnost. Precej ravna pot pelje po jz. pobočju Mahavščka (2008 m). S poti je lep pogled na globoko dolino Tolminke, pred seboj pa zagledamo belo streho lovske koče na planini Dobrenjščica. S široke mulatjere gremo naprej po poti, ki se v ključih spušča po precej strmem pobočju Vrha Škrli (1926 m) proti veliki grapi pred planino Dobrenjščico. Ko se pot za kratek čas zravna, stopimo na gozdnat svet in zaobidemo grapo.

V ključih se spustimo na malo planino, od koder vidimo v bližini lovsko kočo na Dobrenjščici, nad njo pa vrhove Spodnjih Bohinjskih gora s Tolminskim Kukom (2085 m). Še naprej se pot izmenoma spušča in pripelje na bolj ravno mulatjero. Po uri in pol s Prehodcev pridemo do označenega odcepa slabe steze k odličnemu izviru vode, 40 m pod potjo.

Ko smo se odžejali in si natočili vode, se vrnemo na mulatjero ter gremo po njej naprej mimo nekdanjega izvira vode s koritom (zdaj je odtod do bližnje lovske koče napeljana voda po cevi) do hudourniške grape, kjer zavije SPP po bližnjici na pobočje Planje, mulatjera pa proti lovski koči.

Planina Dobrenjščica (1304 m) leži na terasi na jz. pobočju Planje (1874 m), vrha v Spodnjih Bohinjskih gorah. Planina je zdaj opuščena. Na njej stoji lovska koča. Na planino pripelje markirana pot iz doline Tolminke.

SPP vodi dalje po poti, ki pri hudourniški grapi zavije strmo navzgor. Pot se v okljukih dvigne po travnatem, potem gozdnatem pobočju kakšnih 200 m do mulatjere, ki pripelje od lovske koče in jo že prej večkrat prečka. Še neoznačeno lažjo mulatjero lahko uporabimo zlasti ob slabem vremenu. Po lepi, skoraj ravni mulatjeri in po nekaj bližnjicah, gremo po prostranih pobočjih Tolminskega Kuka in Tolminskega Migovca (1881 m) do sedla nad planino Na Kalu, ki ga vidimo pred seboj. Preden pridemo do hudourniške grape s Tolminskega Migovca, je ob poti v skalo vgrajena kapelica Matere Božje, ki so jo leta 1924 postavili italijanski alpinci. Ko po velikem ovinku prekoračimo grapo, gremo nekaj minut pod skalnatim baldahinom, s katerega kaplja voda. Še malo, pa smo na sedlu, s katerega že zagledamo na v. strani planino Na Kalu, do katere smo od izvira vode na Dobrenjščici hodili 1 h 30. Z južne strani pripelje na planino tudi markirana pot iz Tolmina prek Čadrga.

Planina na Kalu (1490 m) leži na pomolu v vznožju Tolminskega Migovca. Pred leti so tod pasli živino kmetov iz Poljubinja, Zadlaščice in Tolminskih Raven, zdaj so stanovi opuščeni in planina močno zaraščena. Tudi voda ne teče več, korito je suho. Pri betonskem koritu zavijemo po senožeti proti planini Razor, ki jo že vidimo s planinsko kočo in pastirskimi stanovi ter Voglom in Žabiškim Kukom nad njo. Kmalu pridemo na pobočje, ki je deloma poraslo z drevjem, vmes pa so tudi manjši gozdički. Po pol ure je ob poti studenček. Nekaj časa je pot precej ravna; prečimo nekaj razdrapanih hudourniških korit, potem pa se po gozdu spustimo na ravninico, kjer se odcepi markirana pot na Škrbino (1910 m). Nadaljujemo po lepem bukovem gozdu, kjer se pot vijuga malo gor, malo dol. lz gozda pridemo na travnato pobočje, na katerem je nekaj skal in borovcev. Od tod sledi mali vzpon na skalnat rob, potem pa se po bukovem gozdu zmerno spuščamo. Pot postane široka gozdna pot, ki nas kmalu pripelje na planino Razor in prek nje ravno proti planšariji in planinski postojanki. S planine Na Kalu do Koče na planini Razor je 1 h 30.

Od Gomiščkovega zavetišča na Krnu do Koče na planini Razor je 7 do 8 h.