Izlet: Breginj Breginj

STOL, 1673 m, je najvišji vrh slovenskega dela Stolovega pogorja. Celotno pogorje se razteza od Soške doline med Kobaridom in Žago na v. do Humina (Gemona del Friuli) v dolini reke Tilment v Beneški Sloveniji. Pogorje je pravzaprav 35 km dolgo sleme, ki je najdaljše v Julijskih Alpah. Na območju Drnohle, z. od Stola, ga prečka državna meja; ena tretjina pogorja je v naši državi, večji del v Italiji. Najvišji vrh je Veliki Karman (Chiampon), 1710 m, na skrajnem z. robu. Reka Ter prereže pogorje na obširnejši in lažje dostopni vzhodni del ter na manjši, skalnati zahodni del.

Slovenski del Stolovega pogorja oklepa na j. strani dolina med Kobaridom in Breginjem, po kateri tečejo potok Idrija, ki se pri Idrskem izliva v Sočo ter reka Nadiža in njen pritok Bela, na s. pa ozka dolina rečice Učje. Stol imenujejo po dveh najpo¬membnejših krajih ob njegovem vznožju tudi Kobariški Stol in Breginjski Stol. Pogorje sestoji iz triasnih apnencev, ki so prekriti z ostanki jurskih in krednih kamnin. J. pobočja, razjedena s hudourniškimi grapami, so strma in povečini gola. S. pobočja so bolj položna in skoraj do vrha porasla z gozdom, vmes pa je nekaj planin, med katerimi je največja Božica (1270 m) v. od Stola. Tudi vršno sleme je travnato in primerno za pašo. Na Stolu, zlasti na vršnem slemenu, se širi alpska flora. Poleg Stola so pomembnejši vrhovi še Veliki Muzec (1630 m), Mali Muzec (1612 m) in Ribežni (1518 m) nad Breginjskim kotom ter Mali vrh (1405 m), Vršanja glava (1368 m), Starijski vrh (1147 m) in Baba (772 m) v slemenu med Stolom in Kobaridom. Na planini Rupa vrh Gnjilice (1517 m), sz. od Breginja, je najbolj zahodna točka države Slovenije. 

S Stola je izredno širok razgled na vse strani. Proti v. je pred nami dolgo sleme Stola proti dolini Soče, za njim vidimo Krnsko skupino s Krnom in Spodnje Bohinjske gore, proti jv. pa Soško dolino proti Tolminu. Na j. strani se nad dolino med Kobaridom in Breginjem pne Matajur, potem pa seže pogled prek obširne  Furlanske nižine do Tržaškega zaliva. Proti z. se vleče Stolovo sleme z bližnjimi vrhovi Puntarčič, Ribežni, Mali in Veliki Muzec, ki so še v naši državi ter Breška gora (Tuma: Breški Jalovec), ki je že onstran državne meje; v tej smeri so na obzorju Karnijske Alpe in Dolomiti. Na s. vidimo v bližini Kaninske gore z Visokim Kaninom, Rombonom in drugimi vrhovi, desno od njih pa so najvišji vrhovi Vzhodnih Julijskih Alp s Triglavom.

Postojanka ni odprta za javnost.

Breginjslci planinci, člani PD Kobarid, so skupaj z Razvojnim društvom Breginjski kot leta 2002 zgradili lep bivak med Velikim Muzcem (1630 m) in Malim Muzcem (1612 m) v Stolovem pogorju.
Bivak je stalno odprt in je namenjen planincem, ki gredo na vrh obeh Muzcev in še naprej proti Stolu (1673 m) ter na zahod proti Breškemu Jalovcu. Tja vodijo lepo nadelane in označene poti.
Do bivaka se vzpenja pot iz Breginja (557 m) čez Prekopo (935 m). Z grebena Muzcev je so izreden razgled na sever, na Kaninsko pogorje, pogled proti jugu in zahodu pa seže čez vso Furlanijo do morja in zahodne Benečije.

Breginjslci planinci, člani PD Kobarid, so skupaj z Razvojnim društvom Breginjski kot leta 2002 zgradili lep bivak med Velikim Muzcem (1630 m) in Malim Muzcem (1612 m) v Stolovem pogorju.
Bivak je stalno odprt in je namenjen planincem, ki gredo na vrh obeh Muzcev in še naprej proti Stolu (1673 m) ter na zahod proti Breškemu Jalovcu. Tja vodijo lepo nadelane in označene poti.
Do bivaka se vzpenja pot iz Breginja (557 m) čez Prekopo (935 m). Z grebena Muzcev je so izreden razgled na sever, na Kaninsko pogorje, pogled proti jugu in zahodu pa seže čez vso Furlanijo do morja in zahodne Benečije.