Izlet: Domžale Dom na Kofcah

Dom stoji na južni strani tik pod vrhom Rašice (641 m), osamelca na severnem robu Ljubljanske kotline. Na vrhu, ki ima ime po narodnem heroju Stanetu Koscu (1913-1941), domačinu iz Rašice, je 20m visok razgledni stolp, ki ga je leta 1957 postavila organizacija zveze borcev v spomin na ustanovitev Kamniškega bataljona na tem vrhu, zdaj pa ga upravlja PD Rašica. Prvo skromno planinsko postojanko je PD Rašica postavilo leta 1965. Zaradi vse večjega obiska po nekaj letih ni več ustrezala, zato so se leta 1970 odločili, da bodo zgradili večji, sodobnejši planinski dom. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so ga gradili več let, tako da so ga slovesno odprli 21. maja 1978. Dom so poimenovali po Rašiški četi, ki je bila ustanovljena 24. julija 1941 v rašiških gozdovih.Dom je odprt stalno, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih je 86 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 50 sedežev; v treh sobah je 22 ležišč (za prenočevanje se je treba poprej dogovoriti); WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; v večjem gostinskem prostoru kmečka peč; tekoča voda, elektrika.

Hrib Rašica je zakraseli osamelec z najvišjo točko na Vrhu Staneta Kosca (641 m), poimenovanem po narodnem heroju Stanetu Koscu (1913–1941), domačinu z Rašice. Na vrhu je visok kovinski razgledni stolp, s katerega je čudovit razgled na vse strani, najlepši pa je na Kamniško-Savinjske Alpe.

Hrib Rašica je zakraseli osamelec z najvišjo točko na Vrhu Staneta Kosca (641 m), poimenovanem po narodnem heroju Stanetu Koscu (1913–1941), domačinu z Rašice. Na vrhu je visok kovinski razgledni stolp, s katerega je čudovit razgled na vse strani, najlepši pa je na Kamniško-Savinjske Alpe.

Koča stoji na vrhu Gobavica, severnem odrastku Rašiškega hribovja, ki se strmo dviga nad Mengšem. Pobudo o gradnji koče so sprejeli 13. marca 1952 na ustanovnem občnem zboru PD Mengeš; kočo so začeli graditi še isto leto; 1. maja 1954 so jo slovesno odprli. Ker je koča postala pretesna, so leta 1962 začeli graditi depandanso "Jurček; zaradi finančnih težav se je gradnja precej zavlekla. Ob pomoči Krajevne skupnosti Mengeš in podjetij iz Mengša so delo dokončali in Jurčka ob 21. planinskem taboru, 26. maja 1991, slovesno odprli. Leta 1986 so zgradili vodovod.Koča je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 12. do 22. ure. V gostinskem prostoru je 40 sedežev in točilni pult; pri mizah pred kočo je 250 sedežev; prenočišč ni; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; WC, tekoča voda, elektrika, telefon. V Jurčku je 72 sedežev, centralno ogrevanje, lastni WC; priporočajo ga za razne sestanke in družabna srečanja.

Planinski dom Komenda združuje dve navidez različni skrajnosti; kmečko in domače opremljeno notranjost, ki ustvarja prijetno vzdušje, ter sodobno ponudbo hrane, primerno za ljudi, ki kljub hitremu življenjskemu tempu skrbijo za svoje zdravje.

Ker  se nahaja ob vznožju Šenturške gore in je dostopen vsem, ki radi hodijo v hribe in tistim, ki se raje pripeljejo s svojim jeklenim konjičkom, kolesom nosi slogan: »PLANINSKI RAJ«.
Planinski dom se nahaja na obrobju Komende, pod Šenturško goro, na majhnem gričku, na samem, obdan z drevesi.

Vsem gostom nekoliko ločeno od gostinskega dela nudijo tudi prostor za piknike, ki ga lahko rezervirajo in pripravijo tam svojo zabavo.
Mislili so tudi na najmlajše, katerim so na voljo številna igrala (trampolin, tobogan, gugalnice, frizbi,…) Ker je Planinski dom Komenda odmaknjen od cestnega prometa, pa boste tudi sami lahko medtem, ko se bodo otroci igrali, mirni.

V ponudbi Planinskega doma Komenda vam vsak dan nudimo raznoliko ponudbo malic, sveži kruh, predvsem pa hitro in prijazno postrežbo.

Dom je sodoben in obsega ponudbo, namenjeno vsem, ki se želijo v naglici dneva za trenutek ustaviti in v prijetnem naravnem okolju pojesti hiter in zdrav obrok. Poudarek ponudbe je na »jedeh na žlico« in na slastnih »jedeh z žara«.

Foto: Žiga

Dom stoji ob robu planote na južnem pobočju Krvavca, tik nad gozdno mejo, kjer je v bližini zgornja postaja gondolske žičnice Krvavec; ta planota se imenuje Gospinc. Prvi planinski dom na Krvavcu je tam, kjer je zdaj gostinski objekt Dom na Krvavcu, zgradilo SPD in ga odprlo 6. septembra 1925. Od leta 1945 naprej ga je upravljalo PD Kranj, ki ga je leta 1958 razširilo in posodobilo. Po razvoju Krvavca v zimski turistični center je dom prevzelo Planinsko-gostinsko podjetje Kranj, PD Kranj pa je leta 1977 povečalo in preuredilo leta 1959 zgrajeno planinsko zavetišče na Gospincu. Povečani in preurejeni, pravzaprav na novo zgrajeni dom so slovesno odprli 26. novembra 1977. V letu 1999 so dom temeljito prenovili in priključili na centralno čistilno napravo na Krvavcu. Planinski dom je stalno odprt.V treh gostinskih prostorih je 140 sedežev, točilni pult; v 7 sobah je 40 postelj, na skupnem ležišču pa 13 ležišč; WC, umivalnici in prhi s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika.

Dom stoji na razglednem jugozahodnem podaljšku slemena Bašeljskega vrha nad nekdanjo planino Kališče. Dom je ob svoji 60-letnici zgradilo PD Kranj in ga odprlo 2. avgusta 1959. Temeljito so ga obnovili v letih 1980-1982. Leta 1992 so namestili fotovoltne celice, ki dajejo elektriko za razsvetljavo, leta 1993 pa je dom dobil mobitel.V letošnjem letu bodo kočo priključili na čistilno napravo in povečali fotovoltaični sistem. Dom je odprt od srede junija do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 44 sedežev in točilni pult; v 5 sobah je 24 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 50 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika (sončne celice), mobitel; tovorna žičnica.

(2132 m) je najzahodnejši dvatisočak v Kamniških in Savinjskih Alp ter najvišji vrh Storžičeve skupine, ki jo od Grintovčeve loči ozka dolina Kokre. Ime je dobil po stožčasti obliki gore, ki je vidna od blizu in daleč. Storžičeva piramida je grajena iz trdnega rudistnega apnenca. Strma j. stran je porasla s travo, vmes so skalne čeri, spodnja polovica je gozdnata. Na s. in sv. strani so prepadne stene, zarezane s strmimi žreli. Proti z. se niža v ozkem in dolgem skalnem grebenu, imenovanem Psica, do Velike Poljane (1410 m), kjer je že gozd. Po v. skalnem grebenu, ki je krajši od zahodnega, se Storžič znižuje proti Bašeljskemu prevalu. Storžič ima raznovrstno alpsko floro, v skalnih razpokah opazimo tudi Zoisovo zvončico.

Prvi obiskovalci Storžiča so bili botaniki: leta 1758 J. A. Scopoli, 1762 F. K. Wulfen, 1793 pa grof Franz pl. Hohenwart z vrtnarjem Riedom in nekim Legatom, ki sta nabirala alpske rastline za botanika Karla Zoisa. Tudi dr. J. Frischauf se je leta 1876 z nekim lovcem povzpel na vrh.

Z vrha je obsežen razgled. Na v. se v bližini dvigajo Bašeljski vrh, Mali Grintovec, Srednji vrh in Zaplata, zadaj pa Kočna, Grintovec, Kalški greben in Krvavec. Na j. leži Ljubljanska kotlina, za njo po seže pogled do Gorjancev, Snežnika, Nanosa in Javornika; tik pod nami je gorenjska ravnina, ki jo obrobljajo Polhograjsko in Škofjeloško hribovje ter Jelovica. Na z. so Julijci s Triglavom, Karavanke z Begunjščico, Vrtačo in Stolom, v bližini pa se ustavi pogled na sosedu Tolstem vrhu in dolini Lomščice na desni. Proti s. se vleče od Storžiča do Košute prečni hrbet, v katerem se zvrstijo Škarjeva peč, Veliki in Mali Javornik, Stegovnik, Veliki vrh in Plešivec, ki se že povezuje z dolgim slemenom Košute; desno od nje sta Olševa in Peca, tik pod Storžičem pa planina Jesenje s planinskim domom.

Dostopi. Od Doma pod Storžičem po zahtevni poti skozi Žrelo 3 h; od Doma pod Storžičem čez Malo in Veliko Poljano ter po zahtevni poti po grebenu Psice 4 h; iz Trstenika čez planino Javornik 3 h 30.

V skrinjici na vrhu sta vpisna knjiga in žig! PD Tržič.

Dom stoji na robu planine Jesenje nad zgornjim koncem Lomske doline pod severnim ostenjem Storžiča. Tržiški planinci so uredili prvo planinsko kočo pod Storžičem leta 1938 v najeti planšarski koči, ki pa je 3. januarja 1939 pogorela. Jeseni 1945 so kočo zasilno obnovili in jo naslednje leto tudi popolnoma uredili. Ker koča ni ustrezala, so začeli graditi sedanji dom, ki so ga odprli sredi septembra 1951. S preureditvijo prostorov leta 1955 so pridobili nova ležišča. 29. novembra 1959 je v domu zasvetila elektrika. Leta 1981 so dom temeljito obnovili in posodobili. Dom je odprt od 15. junija do začetka septembra, spomladi in jeseni pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev; v 12 sobah je 48 postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo, v lovski sobi je krušna peč; tekoča voda, elektrika.

Dom stoji na planini Kofce na južnem pobočju Košute. Prvi dom na Kofcah, ki je stal nekoliko niže, je zgradila "Stavbna zadruga Planinski dom na Kofcah, ki jo je ustanovila Tržiška podružnica SPD; dom so odprli 20. novembra 1927. Okupacijska oblast je leta 1941 izročila dom Nemškemu planinskemu društvu; partizani so ga leta 1944 požgali. Po osvoboditvi je PD Tržič leta 1948 prevzelo nekdanjo zasebno Primožičevo kočo in jo odprlo kot planinsko postojanko. V letih 1982 in 1983 so dom obnovili in posodobili, dogradili pa so nekaj pomožnih prostorov.Dom je odprt od 15. junija do 15. septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, razen če je izredno slabo vreme.V treh gostinskih prostorih je 70 sedežev; v 6 sobah je 38 postelj; WC, umivalnica z mrzlo vodo; glavni gostinski prostor ogrevajo s krušno pečjo; tekoča voda,fotovoltaični sistem in agregat za elektriko.