Izlet: Dom v Tamarju Soča

Dom stoji na lepi planinski jasi v zgornjem koncu doline Planice, imenovanem Tamar. Prvo kočo je zgradila Radovljiška podružnica SPD in jo odprla 3. septembra 1899. Rateško-Planiška podružnica SPD pa je 15. novembra 1936 kupila od Agrarne skupnosti pastirsko-planinsko kočo Tamar in jo uredila za potrebe planincev. Zraven koče je postavila meteorološko postajo, oskrbnica pa je trikrat na teden pošiljala vremenska poročila. Po 2. svetovni vojni je bila koča v slabem stanju, za popravila so bila potrebna velika sredstva. Malo PD Rateče jo je leta 1957 predalo Akademskemu planinskemu društvu iz Ljubljane, ki jo je uredilo, zgradilo vodovod in napeljalo telefon. Leta 1965 je dom prevzelo PD Medvode, ki ga je temeljito obnovilo. Leta 1968 so iz Planice napeljali električni vod. Dom so večkrat prenavljali, temeljito pa so ga obnovili leta 1984.Dom je stalno odprt.V dveh gostinskih prostorih je 67 sedežev, točilni pult; pod napuščem pred domom je 20, zunaj doma pa 30 sedežev; v 12 sobah je 68 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 60 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon.

BAVŠKI GRINTAVEC, 2347 m, je najpomembnejši vrh v j. delu dolgega pogorja, ki se vleče v poldnevniški smeri od Ponc prek Jalovca do Bavškega Grintavca in spada v Jalovčevo gorsko skupino. Na Bavškem Grintavcu se nanj naslanja poševno pogorje med Zgornjo Trento ter sotočjem Koritnice in Soče s Plešivcem (2008 m), Trentskim Pelcem (2109 m) in Srebrnjakom (2100 m) na v. strani Grintavca, do Svinjaka (1653 m), koničastega vrha na sv. strani Bovške kotline. V pogorju proti Jalovcu se zvrsti več vrhov, med njimi so najpomembnejši Skutnik (2172 m), Nizki vrh (2162 m), Zadnji Pelc (2315 m), Srednji Pelc (2336 m), Veliki Pelc (2388 m) in Pelc nad Kionicami (2442 m). V. greben Bavškega Grintavca se strmo spušča na preval Velika Vrata (1794 m). Jv. pobočja padajo v Soško dolino pri vasi Soča. Jv. greben se prek bližnjega Malega Grintavca (2282 m) spušča proti Svinjaku, s. greben pa strmo na bližnji Kanski preval. Na sv. strani vrha je kratka stena, naprej so gruščnata in rušnata pobočja nad planino Zapotok nad Zadnjo Trento.
Bavški Grintavec je imeniten vrh. Najlepši pogled nanj je z Vršiča in s poti z Vršiča po pobočju Mojstrovke in Travnika proti Jalovcu, odkoder vidimo vso njegovo s. stran nad Zadnjo Trento.
Razgled z vrha je zelo lep, zlasti na bližnje skalnate vrhove, grebene in doline. Proti v. so pred nami vrhovi med Zadnjo Trento na s. in Spodnjo Trento na j. strani. V tej smeri vidimo Vršič in na njegovi desni vrhove vzhodnih Julijcev s Prisojnikom, Razorjem, Triglavom, Kanjavcem in Velikim Špičjem. Na j. strani se nad dolino Soče dviga Krnska skupina, v kolenu Soče pa greben Polovnika. Na jz. je nad Bovško kotlino obširno Kaninsko pogorje, kjer izstopa Rombon na njegovem v. robu; pred Kaninskim pogorjem je gorska dolina Bavšica in na njeni s. strani dolgi greben Loške stene. Proti s. se zvrstijo Skutnik,
Pelci, Veliki Ozebnik in Jalovec, na njegovi levi Mangrt, na desni pa Šite, Travnik in Mojstrovka, globoko spodaj leži dolina Zadnje Trente.