Več o točki
Vrh:
Tržič, 515 m, 3.920 preb., industrijsko mesto ob sotočju
Tržiške Bistrice in Mošenika v ozki dolini med Kriško goro in Dobrčo ob prehodu
iz gorskega sveta na gorenjsko ravnino. Ker je bilo v ozki dolini premalo
prostora, se je mesto v zadnjih dvajsetih letih razširilo proti jz. na teraso
nad desnim bregom Tržiške Bistrice; novo naselje imenujejo Bistrica. Osrednji
del starega mesta je stisnjen med Tržiško Bistrico in pobočjem na z. strani, po
katerem je speljana nova cesta proti Ljubelju; središče novega naselja Bistrica
je pri trgovskem centru »Deteljica«. Po dolini je že v rimskih časih in
v srednjem veku peljala stara tovorna pot čez Ljubelj, ki so jo v letih
1560 - 1575 razširili v cesto. Cesta in obilo vode so omogočili razvoj raznih
obrti, najprej fužinarske, potem usnjarske, čevljarske in tkalske. Kraj se prvič
omenja leta 1320; leta 1492 pa je dobil trške pravice, ko se je začela razvijati
tudi trgovina. Najstarejši del Tržiča je bil na levem bregu Tržiške Bistrice
okoli župne cerkve in na klancu pod njo; po požaru leta 1689 se je začel širiti
tudi na desni breg. Leta 1811 je trg prizadel katastrofalen požar, ko so razen
enega pogorela vsa poslopja. Zgradili so nov Tržič, ki se je postopoma
spreminjal iz obrtnega v industrijsko središče. Na desnem bregu Tržiške Bistrice
je mesto ohranilo podobo, kakršno je dobilo po požaru. Leta 1926 je postal Tržič
mesto. Danes je v njem več pomembnih tovarn: tovarna obutve Peko, Bombažna
predilnica in tkalnica, Tovarna kos in srpov, podjetje za elektroniko Mikro,
itd. Tržič je sedež občine, v mestu je več trgovin in gostišč, galerija, pošta,
banka, sedež Planinskega društva (Balos št. 4) ter raznih organizacij in
društev. Tržič ima zelo dobre avtobusne zveze z Ljubljano in Kranjem.
V mestu si velja ogledati stari mestni jedri na levem in desnem bregu Tržiške
Bistrice, župno Marijino cerkev z gotskim portalom, slikami L. Layerja, M.
Langusa, J. Mežana in N. Pirnata ter s križevim potom Jurija Šubica, tržiški
muzej v Kajži z bogato čevljarsko zbirko, galerijo in znamenito Kurnikovo hišo s
spominsko sobo ljudsko pesnika Vojteha Kurnika in etnografsko razstavo.