Izlet: Želimlje Pomjan

Iz Krvave Peči do nekdanje logarnice na Mokrecu hodimo po gozdnih cestah. Pridruži se nam tudi Ljubljanska mladinska planinska pot, ki jo bomo prepoznali po črki »M« poleg planinske markacije; pot je skupna do Turjaka, razen na delu poti med Mokrecem in Kureščkom. Tudi na tem območju je več opozoril o medvedih. Mimo šole zavijemo zložno navkreber. Na razpotju nad vasjo nadaljujemo po desni cesti, ki se sprva vzpenja po travnatem pobočju. Desno pod nami ostaja Krvava Peč. S travnatega pridemo na pobočje, zaraščeno z leskovjem, potem pa v mešani gozd. Po 15 min. je oster ovinek v levo in tam se odcepi stranska gozdna cesta, ki je zaprta z zapornico.

Leva cesta pelje v 2 km oddaljeno vas Bukovec, naša pa se po v. pobočju Sv. Lenarta spusti v Krvavo Peč.

V Predgozdu nas E-7 zapusti, do Krvave Peči pa se nam pridruži E-6. Pri kmetiji odprtih vrat nas kažipot usmeri po gozdni cesti proti Krvavi Peči. Takoj na začetku obširnih gozdov na Mačkovcu je ob cesti gozdarska hiša. Po 10 min. smo na prvem razpotju: desna gozdna cesta pelje v gozdove Tolstega vrha, po levi pa nadaljujemo našo pot v Krvavo Peč (4 km). Na razpotju je obvestilo, da smo na območju medvedov. Cesta je precej ravna, ob njej raste zavarovana mogočna jelka. Po 20 min. smo na drugem razpotju; pot nadaljujemo po desni, "glavni" cesti, ki se zelo zložno spušča do tretjega razpotja, na katerem nas kažipot "Krvava Peč 2,5 km", usmeri v levo. V nekaj minutah pridemo na obširno planoto Laze; na s. strani zagledamo Mokrec. Cesta po planoti je precej ravna, potem pa se strmo spusti. Ko se spet zravna, pridemo na razpotje na jv. strani vzpetine Sv. Lenart (805 m).

Na drugi strani mostu je postavljena opozorilna tabla, da se kilometer navzdol začenja gozdni rezervat Iška Kočevsko-ribniškega gozdnogospodarskega območja. Cesta se začne vzpenjati na rob Rutarske planote. Na levi priteče izpod planote pritok Iške. Skoraj vso pot nas bo spremljal po grapi na levi strani, razen v spodnjem delu, kjer se cesta ovinkasto zvije okoli skalovja. Cesta se iz soteske dviga po jv. pobočju Mačkovca. Kljub strmini nam ni vroče, saj ves čas hodimo po gozdu. Ko po 45 min. premagamo strmino, pridemo na plano in v zaselek Predgozd, ki sodi v 20 min. oddaljeno naselje Selo pri Robu. V zaselku je nekdanja gozdarska hiša, zdaj kmetija odprtih vrat Silve Kraševec, Selo pri Robu 14, telefon: 01/788 94 62. Odprta je vse leto in ima 13 ležišč. Na lesenih tablah, nameščenih okoli lipe pred hišo, piše v slovenskem, hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku, da se tam križata evropski pešpoti št. 6 Baltik-Jadran in št. 7 Atlantik-Črno morje.

Po poti med župniščem in cerkvijo se spustimo na star kolovoz in po njem do dveh domačij na s. pobočju hriba s cerkvijo Sv. trojice. Pri prvi hiši s številko Sv. Trojica 6 zavijemo pod obokom pred hišo desno v sadovnjak in gremo po levi stezi navzdol po travniku k novi hiši Bočkovo 2a ter mimo nje in po mostu čez potok Zviršček na cesto Ravnik–Cerknica. Do tja smo potrebovali 10 min. Po cesti naredimo nekaj korakov navzgor do odcepa asfaltirane ceste levo na Hiteno. Spet gremo nekaj korakov po asfaltirani cesti, potem pa zavijemo levo po starem kolovozu v gozd. Kolovoz napravi velik ovinek, zato ga kmalu zapustimo in jo uberemo po bližnjici navzgor skozi gozd in po travniku na ravnino. Tam se vrnemo na kolovoz, ki se kmalu priključi lokalni cesti iz doline. Že zagledamo hiše in po 20 min. iz doline smo v gručasti vasici Bočkovo, 705 m, 17 preb. Prijazna vasica ždi v kotlinici z njivami in travniki na terasi s. nad dolino Zvirščka. Tik pred vasjo opazimo na sz. strani belo cerkev sv. Jakoba v Štrukljevi vasi, na bližnjem v. slemenu pa gručasto naselje Hiteno.

Iz Bočkovega se po lokalni cesti zložno vzpnemo po pobočju med travniki in njivami v 10 min. oddaljeno gručasto naselje Zales, 730 m, 22 preb. Če se s poti ozremo proti z., vidimo na j. strani doline Cerkniščice podolgovato Slivnico in Lisec, na s. pa koničasto Veliko Špičko (955 m) nad Begunjami pri Cerknici. Zales leži na terasi na jz. pobočju hriba s cerkvijo sv. Urha (857 m). Našo pot nadaljujemo po cesti naravnost po slemenu proti gozdnati rebri do razpotja, na katerem zavijemo desno navzgor po razdrapanem kolovozu. Ko se ta zravna, je tudi pot lepša. Lepo vidimo cerkev Sv. trojice na j. strani. Po 20 min. pridemo na razpotje v bližini zaselka Pajkovo z razvalinami gradu, ki ga je dal leta 1686 zgraditi grof Auersperg. Grad so 25. julija 1942 požgali Italijani. V bližini razvalin je hiša s številko Hiteno 7; na spominski plošči preberemo, da je bilo 28. junija 1942 tam zborovanje z volitvami narodnoosvobodilnega odbora, nad ploščo pa je vzidan kamnit grb Auerspergov. Prijazna gospodinja vam bo z veseljem pokazala sliko nekdanjega gradu in povedala marsikaj zanimivega o njegovih gospodarjih.

Z razpotja se cesta zelo zložno dviga po j. pobočju hriba Sv. Urh. Ko se vzpnemo na preval med Sv. Urhom in vzpetino Reber (841 m) na desni, se cesta zravna, potem pa položno spusti po v. pobočju Sv. Urha do razpotja, na katerem se priključi boljši cesti, ki pride s Polšeč na levi. Pred nami je Zavrh; le še nekaj minut in že smo v vasi. Od razpotja v Pajkovem je 20 min.

Zagledamo naselje Velike Bloke in nekaj naprej Novo vas. Pred Velikimi Blokami je ob cesti veliko poslopje Doma pod Liscem. Z Radleka smo v 30 min. prišli na razpotje pri transformatorju tik pred krajevno tablo naselja Velike Bloke, 728 m, 200 preb. V naselju sta dve gostilni in trgovina. TV ne gre v naselje, temveč se na razpotju obrne proti Sv. Trojici, kamor pokaže tudi cestni kažipot.

Cesta pelje po lepi travnati Bloški planoti, porasli s skupinami smrek in borov. Po 10 min. pridemo v gručasto naselje Ulaka, 735 m, 37 preb. Gremo skozi vas. Onkraj vasi so obširna polja in travniki. Na nizki vzpetini na levi strani ceste zagledamo cerkev sv. Miklavža. Čeprav nas pot vodi po ravni planoti, nas hoja ne utruja, saj na vsakem koraku opazimo nove lepote pokrajine. Kmalu za vzpetino s cerkvijo sv. Miklavža prečkamo potoček, pritok Bloščice, ki teče v. od ceste. Po 30 min. od razpotja na Velikih Blokah smo na pomembnejšem razpotju: leva cesta pelje proti Podslivnici in Begunjam pri Cerknici, naravnost proti Sv. Trojici. Na planoti je že več iglastih gozdov z jasami. Ko smo po nekaj minutah na vrhu nizkega slemena, se začnemo zložno spuščati v dolino potoka Zviršček. Kmalu zagledamo zvonik cerkve Svete trojice, potem pa se po stranski asfaltirani cesti spustimo v Sv. Trojico; od zadnjega razpotja je 20 min.

Na Radleku se poslovimo od Notranjske planinske poti, saj na razpotju zavije po desni cesti v Novo vas, mi pa nadaljujemo po levi cesti proti Velikim Blokam. Spustimo se skozi vas, potem pa se zložno vzpnemo na rob ob sv. vznožju hriba Lisec na desni. Takoj za vasjo se nam na levi pokaže Slivnica. Cesta se z roba zložno spušča do razpotja, na katerem se naša pot obrne proti vzhodu.

Cesta se zložno dviga po j. pobočju Pogorelca (807 m). Ko pridemo na plano, se odpre prelep pogled na Bloško planoto ter na Križno goro in Snežnik na j. strani. Cesta se zravna in nas v 20 min. od zadnjega razpotja pripelje v gručasto vas Radlek, 780 m, 34 preb., na prevalu med Liscem (872 m) na v. in Hribom (805 m) na j. strani. Tik pred vasjo je ob cesti plošča v spomin na Ivana Furlana - Draga, drugega komandanta Notranjskega odreda, ki je 14. junija 1944 padel v tem kraju v boju z okupatorjem, star komaj 24 let. Sredi vasi je razpotje, nad njim pa nova kapela sv. Križa.

Od cerkve v Predjami nadaljujemo TV po asfaltirani cesti, ki pelje v Bukovje in Postojno. Po nekaj korakih zagledamo na slemenu pred seboj zaselek Pristava, ki je del naselja Predjama. Po 10 min. zelo zložnega vzpona pridemo do zaselka.

Na križišču cest pod cerkvijo nas pri hiši Šmihel 38 kažipot "Predjama" usmeri na gozdni kolovoz za hišo. Kmalu smo iz gozda, pot se zravna. Na razpotju se odločimo za spodnji kolovoz. Odpre se pogled na Pivško kotlino proti Postojni in na Javornike nad njo. Kolovoz se počasi spušča ob robu travnika na desni in gozdnega pobočja na levi. Na novem razpotju nadaljujemo po zgornjem kolovozu; ta se razširi v razmeroma dobro gozdno cesto, ki se kmalu spusti v smrekov gozd. Na razpotju v gozdu zavijemo na zgornji kolovoz; po njem smo kmalu na planem, od tam pa zagledamo vrhove na s. strani Predjame. Čez nekaj minut spet pridemo v gozd in na novo razpotje, s katerega gremo naprej po desnem, precej ravnem kolovozu. Ko smo kmalu iz gozda, gremo po levem, slabšem kolovozu navzdol. Ob robu gozda, čez majhno jaso in po kratkem gozdičku pridemo na travnik, s katerega že zagledamo Predjamski grad in naselje Predjama. Kolovoz se spusti po travniku proti gozdu in dolini. S kolovoza se v dolino odcepi steza, ki nas po mešanem gozdu pripelje do ceste in potoka Lokva. Po cesti gremo desno do potoka Lokva, čez most in po asfaltirani cesti v središče Predjame pri cerkvi in gostilni.

Iz Šmihela pod Nanosom do Predjame je 45 min.

Iz središča Stran pri cerkvi nadaljujemo pot po asfaltirani vaški cesti do konca vasi. Pri zadnji hiši pridemo na kolovoz, s katerega zagledamo na vzpetini pred nami Šmihel pod Nanosom, zadaj pa travnata pobočja Otavnika, Sajevke in Sv. Lovrenca. Čez travnike gremo v smeri proti Šmihelu. Na razpotju zavijemo po zgornjem kolovozu do majhnega gozdička, potem pa se po stezi levo čez travnik spustimo do gozda. Po poti med gostim drevjem se spuščamo še naprej. Prečkamo potoček, steza po mešanem gozdu postane boljša pot, ki nas pripelje na planoto, s katere lepo vidimo Šmihel. Na zaraščenih nekdanjih travnikih pridemo spet na kolovoz, ki se zložno spušča v dolino Loke, po kateri teče Šmihelski potok. Kolovoz se kmalu priključi na gozdno cesto, po kateri nadaljujemo pot v dolino. Iz doline se po cesti povzpnemo v bližnji Šmihel.

Iz Stran v Šmihel je 45 min.

V središču Razdrtega zavije SPP po stari cesti proti Senožečam, ki je zdaj na začetku vaška ulica. Mimo velikega obrata Splošno mizarstvo in novih hiš se približamo magistralni cesti proti Kopru, nad katero vidimo velik kamnolom. Ko smo mimo velike kraške skale, zapustimo cesto in gremo na desno po kolovozu, odkoder se odpre proti s. pogled na bližnjo avtocesto, Razdrto in Nanos. Kmalu skrene s kolovoza na levo steza čez travnik proti bukovemu gozdu na j. strani; približali smo se magistralni cesti in kamnolomu na levi. Po gozdnem kolovozu se zložno dvignemo v sedlo med Golima vrhovoma; z. je visok 710 m, v. pa 724 m, oba pa sta poraščena z gozdom. Do sedla smo hodili 30 min. S sedla napravimo nekaj korakov proti v. vrhu, potem pa se po komaj vidni stezi spustimo po j. gozdnatem pobočju v ozko dolinico Volčjega potoka. Na desni opazimo v dolini veliko deponijo, kamor so odlagali apnenčaste in humusne gmote iz usekov nove avtoceste med Razdrtim in Divačo. S sedla do potoka je okoli 15 min spusta.

Prekoračimo Volčji potok in stopimo na cesto, ki pripelje od asfaltne baze ob cesti Razdrto—Senožeče in nadaljuje proti deponiji. Po njej napravimo nekaj korakov navzgor do odcepa gozdne ceste na levo v ozko dolinico, po kateri nadaljujemo našo pot. Gozdna cesta se počasi vzpenja nad malim pritokom Volčjega potoka, ki pa je večinoma suh. Po 30 min pridemo na sedlo, sz. od Maznega vrha, kjer je križišče več kolovozov. Če napravimo nekaj korakov na desno, pridemo do roba, odkoder vidimo v bližini nad dolino potoka Bazovica novo avtocesto proti Kopru in Sežani. Na sedlu pa se SPP obrne proti j. Gozdni kolovoz pelje sprva precej ravno po v. pobočju Maznega vrha (719 m), potem pa se zložno spušča po slemenu, imenovanem Hribi, do kote 675 m nad Senožeškim podoljem. Od tod se po kolovozu spustimo po travnatem v. pobočju Stražice (636 m), odkoder je lep pogled na Senožeče, Gabrško goro in Vremščico. Kmalu smo pri farni cerkvi v Senožečah in v središču kraja. S sedla pod Maznim vrhom do Senožeč je 1 h.

Z Razdrtega v Senožeče je 2 h 15.

Na slemenu desno po cesti proti sv. Antonu. Ko prideš do smetišča, ki ga sanirajo, zaviješ levo (markacija E6 plus slišiš lajanje psov v obalnem zavetišču, ki je cca 200 m oddaljeno in mimo katerega moraš).

Asfaltna pot se hitro prevesi navzdol v Kocjančiče. Potem gre po pobočju hriba do naselja Dolani. Ko prideš na glavno cesto, po 30 metrih levo (je markacija). Ampak potem se markacije izgubijo in moraš po občutku proti Marezigam. Po daljšem spustu po razriti poljski poti prideš na asfaltno križišče in od tam naprej do Strunjana so praktično napotki iz knjižice plus cestne oznake!

V gostilni v Pomjanu (pazi, ko greš navzdol po cesti in si pri cerkvi, zaviješ ostro levo, oznako za gostilno vidi tisti, ki gre po cesti gor!) so prijazni, čeprav imajo odprto popoldan. Imajo žig! In lastnik je protestiral, ker kljub predlogom, da bi jim uredili skrinjico na zidu gostilne, tega nihce ne stori!

Na slemenu desno po cesti proti sv. Antonu. Ko prideš do smetišča, ki ga sanirajo, zaviješ levo (markacija E6 plus slišiš lajanje psov v obalnem zavetišču, ki je cca 200 m oddaljeno in mimo katerega moraš).

Asfaltna pot se hitro prevesi navzdol v Kocjančiče. Potem gre po pobočju hriba do naselja Dolani. Ko prideš na glavno cesto, po 30 metrih levo (je markacija). Ampak potem se markacije izgubijo in moraš po občutku proti Marezigam. Po daljšem spustu po razriti poljski poti prideš na asfaltno križišče in od tam naprej do Strunjana so praktično napotki iz knjižice plus cestne oznake!

V gostilni v Pomjanu (pazi, ko greš navzdol po cesti in si pri cerkvi, zaviješ ostro levo, oznako za gostilno vidi tisti, ki gre po cesti gor!) so prijazni, čeprav imajo odprto popoldan. Imajo žig! In lastnik je protestiral, ker kljub predlogom, da bi jim uredili skrinjico na zidu gostilne, tega nihce ne stori!

Na slemenu desno po cesti proti sv. Antonu. Ko prideš do smetišča, ki ga sanirajo, zaviješ levo (markacija E6 plus slišiš lajanje psov v obalnem zavetišču, ki je cca 200 m oddaljeno in mimo katerega moraš).

Asfaltna pot se hitro prevesi navzdol v Kocjančiče. Potem gre po pobočju hriba do naselja Dolani. Ko prideš na glavno cesto, po 30 metrih levo (je markacija). Ampak potem se markacije izgubijo in moraš po občutku proti Marezigam. Po daljšem spustu po razriti poljski poti prideš na asfaltno križišče in od tam naprej do Strunjana so praktično napotki iz knjižice plus cestne oznake!

V gostilni v Pomjanu (pazi, ko greš navzdol po cesti in si pri cerkvi, zaviješ ostro levo, oznako za gostilno vidi tisti, ki gre po cesti gor!) so prijazni, čeprav imajo odprto popoldan. Imajo žig! In lastnik je protestiral, ker kljub predlogom, da bi jim uredili skrinjico na zidu gostilne, tega nihce ne stori!