Več o točki
Vrh:
JELOVICA je zakrasela alpska planota med Kropo, Kamno Gorico in Lancovim na
s., Savo Bohinjko na z. in Selško Soro na j. Na s. strani je visoka od 1000–1100
m, na j. pa od 1200–1400 m. Najviše se vzpne na območju Ratitovca (Altemaver,
1678 m), ki je strm rob planote. Jelovica je zgrajena iz apnencev in triasnih
dolomitov. Poraščena je z obširnimi gozdovi, ki so jih ponekod izsekali in tam
uredili planine za pašo živine. Med gozdovi so številne kraške vrtače, kotliči,
brezna in podzemne jame, pa tudi suhe doline. Ponekod so šotna barja, ki so
ostanki ledeniških jezer. Kjer so tla neprepustna, opazimo tudi površinske vode.
Planota je prepredena z gozdnimi cestami. Naselja so ob vznožjih, le nekaj jih
je na pobočjih. Nekoč so na Jelovici kopali železovo rudo za fužine v Kropi in
Železnikih, razvito pa je bilo tudi oglarstvo.
Jelovica je bila pomembno središče narodnoosvobodilnega gibanja na
Gorenjskem. Na planoti je bilo ustanovljenih nekaj partizanskih enot in
partizani so tam bojevali več hudih bitk. TV pelje po planoti mimo številnih
pomnikov iz NOB.
RATITOVEC je v. skrajnik Spodnjih Bohinjskih gora, nanje se na z. navezuje
prek Bohinjskega sedla pri Soriški planini, obenem pa tvori visoki rob gozdnate
planote Jelovica na njeni j. strani, ki se strmo vzdiguje nad Selško dolino med
Železniki in Sorico. Je tudi najvzhodnejša gora Julijskih Alp. Ratitovec je
zgrajen iz dachsteinskega apnenca. Dolgo, večinoma travnato glavno sleme, se
vleče v smeri vzhod—zahod in le malo valovi. V tej smeri se nad slemenom dvigajo
neizraziti vrhovi Kosmati vrh (1643 m), Gladki vrh (1667 m), najvišji
Altemaver (1678 m) in Kremant (1658 m), Pod j. robom slemena so
strme pečine, pod njimi pa se na višini ok. 1000 m razteza terasa, na kateri so
vasice Podlonk, Prtovč, Torka, Zabrdo in Zgornje Danje. Položnejša pobočja pod
teraso proti Selški dolini so porasla z mešanim gozdom. Na travnatih slemenih je
razširjena alpska flora, tod med drugim rastejo planinski kosmatinec, alpska
lanika, bleščeči grintavec, dlakavi sleč, Clusijev svišč, alpski zvonček,
čašasti sviščevec, črna murka, panonski svišč in druge vrste, na pečevnatem robu
pa rasteta lepi jeglič in planika. Na Ratitovcu živijo od divjadi tudi gamsi,
med ptiči pa ruševci.
Ratitovec ima zanimivo zgodovino. V 13. stoletju so freisinški škofje,
zemljiški gospodje iz Škofje Loke, naselili v te kraje Tirolce, ki so izkrčili
teraso in prisojna pobočja na j. strani ter jih začeli obdelovati. Vrhovom in
zemljiščem so dali nemška imena, ki so se popačena obdržala do današnjih dni.
Ohranjena so tudi mnoga nekdanja rodbinska imena.
© Jože Dobnik