Izlet: Gozdarska koča (razpotje) Dom na Kofcah (razpotje)

Košuta je mogočen grebenast gorski masiv v osrednjem delu Karavank. Glavni greben, dolg ok. 10 km, se razteza od Ljubeljskega prelaza (1369 m) na z. do Tolste Košute (2057 m) na v., od tod pa se nadaljuje prek nižjih in manj strnjenih vrhov do Pristovškega Storžiča (1759 m) in Jezerskega vrha (1218 m). Od Tolste Košute se proti j. odcepi stranska veja s Plešivcem (1801 m), Velikim vrhom (1634 m), Stegovnikom (1692 m) in Velikim Javornikom (1715 m), ki povezuje Košuto s Storžičem. Severna stran glavnega grebena je strma in skalnata, pod stenami pa so ogromna melišča; spodnja, z grapami razrezana pobočja, pa so v glavnem gozdnata s samotnimi kmetijami na izkrčenih prisojah. J. travnata pobočja se strmo spuščajo na teraso s številnimi planinami, ki se vleče na višini ok. 1500 m ob vsem masivu; nižja pobočja proti Tržiški Bistrici pa so porasla s smrekovimi gozdovi. Vrhnji del Košute je zgrajen iz triasnih apnencev in dolomitov, spodnji pa iz paleozojskih kamnin. Najvišji vrh je Košutnikov turn (2133 m) na v. strani, pomembnejši vrhovi pa so še Kladivo (2094 m), Kofce gora (1967 m), Veliki vrh (2088 m) in Košutica (1968 m). Po glavnem grebenu teče državna meja.

VELIKI VRH V KOŠUTI, 2088 m, je najzahodnejši dvatisočak v Košuti; na s. in sz. strani strmo pada v skalnih stenah proti Zgornjemu Kotu na Koroškem, na jv. strani se v travnih strminah spušča proti planini Kofce in Gebnovemu potoku, proti jz. pa se vleče skalnat, razdrapan greben Zajmenovih peči proti Šentanski dolini. Veliki vrh je zaradi sorazmerno lahkega dostopa s Kofc najbolj obiskan vrh v Košuti.

Razgled z Velikega vrha (in tudi drugih vrhov) je izredno lep. Na s. so v bližini obširna gozdnata pobočja v Kotu, za katerim se dviga Grlovec; v daljavi se kažejo Visoke Ture. Proti v. vidimo ves greben Košute, Obir, Peco in Olševo. Na jv. se dvigajo Kamniške in Savinjske Alpe. Na j. je pod nami planina Kofce, naprej vidimo Kriško goro, del gorenjske ravnine proti Bledu, Ratitovec, Jelovico, Spodnje Bohinjske gore. Proti jz. je pod nami Šentanska dolina s Podljubeljem, nad njo Dobrča, na obzorju pa veličastna kulisa Julijcev s Triglavom. Na z. je nad Šentansko dolino Begunjščica, naprej pa Vrtača in Stol, v bližini pa je najbližja soseda, koničasta Košutica.

Dom stoji na planini Kofce na južnem pobočju Košute. Prvi dom na Kofcah, ki je stal nekoliko niže, je zgradila "Stavbna zadruga Planinski dom na Kofcah, ki jo je ustanovila Tržiška podružnica SPD; dom so odprli 20. novembra 1927. Okupacijska oblast je leta 1941 izročila dom Nemškemu planinskemu društvu; partizani so ga leta 1944 požgali. Po osvoboditvi je PD Tržič leta 1948 prevzelo nekdanjo zasebno Primožičevo kočo in jo odprlo kot planinsko postojanko. V letih 1982 in 1983 so dom obnovili in posodobili, dogradili pa so nekaj pomožnih prostorov.Dom je odprt od 15. junija do 15. septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, razen če je izredno slabo vreme.V treh gostinskih prostorih je 70 sedežev; v 6 sobah je 38 postelj; WC, umivalnica z mrzlo vodo; glavni gostinski prostor ogrevajo s krušno pečjo; tekoča voda,fotovoltaični sistem in agregat za elektriko.