DEBELA PEČ, 2014 m, je najsevernejši dvatisočak v Pokljuškem pogorju, ki se vleče od Bohinjskih vratc na j. do doline Radovne na s. Pogorje obroblja prostrano planoto Pokljuko, na drugi strani pa z odsekanimi stenami strmo pada v dolino Krme. V pogorju se od j. proti s. zvrstijo Tosc (2275 m), Veliki Draški vrh (2243 m), Mali Draški vrh (2132 m), Debeli vrh (1962 m), Lipanski vrh (1968 m) in Debela peč. V. od Malega Draškega vrha se iz grebena proti j. dviga Viševnik (2050 m). Pobočja vrhov nad Pokljuško planoto so deloma porasla z gozdovi in ruševjem, deloma so travnata.
Debela peč je najvzhodnejši dvatisočak Julijskih Alp. Z. stena strmo pada v Krmo; proti s. prehaja prek Klečice (1889 m) in Stresenice (1789 m) v dolino Radovne; v. in j. pobočja se zložno spuščajo na Pokljuško planoto. Vrh je travnat, pobočja nad Pokljuko pa so kmalu pod vrhom gozdnata. Debela peč je zaradi lahkega dostopa, lepega razgleda in bližine Blejske koče precej obiskana.
Z Debele peči vidimo zeleno prostranstvo obširnih gozdov; proti v. se za planoto odkriva Blejski kot, na drugi strani Save gorenjska ravnina z Lescami in Radovljico ter Karavankami (Stol, Begunjščica, Košuta) in Kamniškimi Alpami (Dobrča, Storžič, Kočna itd.) nad njo. Na j. strani planote se nad Bohinjsko dolino dviga venec Spodnjih Bohinjskih gora od Črne prsti do Bogatina. Najlepši pogled je proti z.: globoko pod nami je dolina Krme, na njeni z. strani gorski greben od Zgornje Radovne do Zgornje Krme z Dimniki in Luknja pečjo; za Zgornjo Krmo lepo vidimo Triglav in na desni Rjavino; v bližini je Lipanski vrh. Na s. strani je v bližini dolina Zgornje Radovne, naprej pa del Savske doline z Mojstrano in Dovjem ter Karavanke s Kepo.
© Jože Dobnik
Planinska zveza Slovenije