Izlet: Mali Ban Koča Antona Bavčerja na Čavnu

TOLSTI VRH, 320 m, 97 preb. Razloženo naselje leži po pobočjih vinorodnega Tolstega vrha (356 m) v Podgorju, valoviti pokrajini med Krko in Gorjanci. Hiše so raztresene med vinogradi, precej je tudi počitniških hišic in zidanic. Dela naselja sta tudi zaselka Bičevje in Leskovec. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Roka, ki so jo leta 1713 zgradili prebivalci Šentjerneja, da bi jih sv. Rok obvaroval pred kugo. V bližini cerkve so odkrili rimske grobove, v njih pa so našli keramično skledo in železno sponko, ki ju zdaj hrani muzej na Dunaju. V zaselku Bičevje na s. strani hriba so odkrili sledove ilirskega naselja. Na sv. strani Tolstega vrha stoji graščina Gracarjev turn iz 14. stol. Imenuje se po nekdanjih gospodarjih Gracarjih. Leta 1821 jo je kupil ribniški graščak Anton Rudež. Njegov vnuk Karel Dragotin Rudež je bil pobratim pisatelja Janeza Trdine, zato je ta prihajal v graščino na obisk in tam napisal tudi del svojih Bajk in povesti o Gorjancih.

S Tolstega vrha je čudovit razgled na vse strani. Proti j. in v. vidimo dolg hrbet Gorjancev s Trdinovim vrhom in planinskim domom Vinka Paderšiča pri Gospodični. Sv. od Trdinovega vrha se vleče v dolino globoka soteska potoka Pendirjevka, v njeni bližini pa na v. strani spodnjega dela soteske opazimo grad Prežek, prvič omenjen okoli leta 1200. Grad je bil središče posesti freisinških škofov med Krko in Gorjanci. Na jz. seže pogled do Kočevskega roga. Proti s. vidimo nad dolino Krke Raduljsko hribovje s Trško goro in Grčevjem, Krško gričevje z Vinjim vrhom in Bučko ter Posavsko hribovje z Bohorjem in Lisco. Na s. strani pa je v bližini prostrano Krško polje.

GABRJE, 368 m, 569 preb. Veliko gručasto naselje leži ob vznožju Gorjancev. Je središče Podgorja, gričevnate pokrajine pod Gorjanci, ki jo je pisatelj Janez Trdina slikovito opisal v Bajkah in povestih o Gorjancih. Poleg središčnega naselja sestavljata Gabrje še zaselka Baben in Gabrska Gora. V Gabrje sodijo tudi Planinski dom Vinka Paderšiča pri Gospodični in bližnje hiše. Skozi Gabrje teče hudourniški Šumeči potok, ki priteka izpod Gospodične; vodo ima samo spomladi in ob deževju, ker majhen potok kmalu po izviru na kraškem svetu ponikne. Območje Gabrja je bilo naseljeno zelo zgodaj, to pa dokazujejo tudi prazgodovinsko gradišče in rimski grobovi, ki so jih odkrili v bližini. V podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika na pokopališču nad vasjo je križev pot z napisi v bohoričici. V zadnjih letih so zgradili veliko novih hiš. Mladi ostajajo doma, saj ima kraj dobre asfaltirane ceste proti Novemu mestu. Leta 1994 so uvedli ulični sistem. Gabrje sodi v dostavni okoliš pošte Brusnice, 4 km, tja pa se otroci vozijo tudi v osnovno šolo. V Gabrju imajo trgovino in gostilno, s kmečkim turizmom pa se ukvarjajo na domačiji Jožeta Ivaneža v zaselku Gabrska Gora 12. Domačini se preživljajo s kmetijstvom, z živinorejo ter s prodajo lesa in drv iz gozdov na Gorjancih, veliko pa je zaposlenih v Novem mestu, 14 km, kamor ob delavnikih vozi več avtobusov.

Gabrje je bilo večkrat tarča okupatorjevih napadov. Od spomladi 1942 do osvoboditve so se tam zadrževale različne partizanske enote, med njimi najprej Dolenjski odred in Gorjanski bataljon. Ker si okupator ni mogel zagotoviti nadzora nad ozemljem pod Gorjanci, je v svoji nemoči številne vasi bombardiral, med drugimi novembra 1942 tudi Gabrje. Med ofenzivo so Nemci 21. oktobra 1943 ustrelili 19 talcev in domačinov, belogardisti pa so 11. novembra 1943 požgali več hiš. Sredi vasi je spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma, na vaškem pokopališču pa so v skupni grobnici pokopani borci NOV iz Gabrja in okolice ter šest borcev italijanske partizanske brigade Fontanot, padlih na tem območju.

PODKRAJ, 800 m, 437 preb. Strnjeno naselje leži na planoti pod strmimi j. pobočji gore Sv. Duha (1213 m) s cerkvico Svetega duha na vrhu in Srednje gore (1275 m). Tam se stikajo visoke kraške planote Trnovskega gozda, Hrušice in Nanosa. V Podkraj spadajo tudi zaselki Trševje, Sreboti in Hrušica ob cesti proti Logatcu. Skozi Hrušico je peljala pomembna rimska cesta, ki jo je varovala močno utrjena postojanka. Na Hrušici je bila od sredine 16. stol. do leta 1728 poštna postaja, na kateri so se ustavljali poštni vozovi. Ohranjeni in obnovljeni so ostanki rimske trdnjave, obnovljena je tudi stavba poštne postaje, v kateri je na ogled manjša arheološka zbirka najdb na tem območju. V središču Podkraja stoji župnijska cerkev sv. Marjete, tam so tudi podružnična osnovna šola, trgovina in gostilna. Polja so skopa, ljudje se preživljajo po večini z živinorejo in gozdarstvom, precej pa je zaposlenih v Ajdovščini.

Na območju Podkraja je bila marca 1943 ustanovljena kurirska postaja P 4. Postaja se je večkrat selila; najprej se je zadrževala na Javorniku, potem v Hrušici in nazadnje na pobočju Nanosa nad Podkrajem. Prvi komandir postaje je bil Albin Plešnar - Medvedov, v njej pa je bilo šest kurirjev. Vzdrževala je zveze s P-5a pri Budanjah v Vipavski dolini, P-4a pri Šmihelu pod Nanosom in TV-2a na območju Grčarevca. Pri opravljanju nalog je 17. marca 1945 padel kurir Janez Trkman, doma iz Podkraja.

Na vaškem pokopališču je grobnica s spomenikom, v njej je pokopanih 66 borcev NOV, padlih na tem območju.

COL, 619 m, 498 preb. Središčno naselje z gručastim jedrom leži na j. robu Trnovskega gozda ob regionalni cesti Ajdovščina–Godovič. Na Colu je pomembno cestno križišče; proti z. se odcepi cesta na Predmejo in Lokve, proti v. v Podkraj ter proti Hrušici in Logatcu. Središče vasi z župnijsko cerkvijo sv. Lenarta je pri cestnem križišču. Zaradi strateške lege je bil kraj poseljen in močno utrjen že v antiki. Skozi Col je peljala rimska cesta iz Ajdovščine proti Hrušici. O tem obdobju pričajo izkopanine, ki so jih našli na pokopališču. Tudi utrdbe na Šancah, Šturmaniku in Rižemberku so iz rimskih časov. Nekoliko pod naseljem, ob cesti proti Ajdovščini, stoji obnovljen stolp gradu Trilek, sicer edini ostanek nekdanjega gradu, omenjenega v 16. stol. V njem so našli kamnit miljnik s posvetilom cesarju Juliju Apostati (vladal 361–363), ki ga zdaj hrani Narodni muzej v Ljubljani, in rimske novce iz 2. stol. Kraj se je najprej imenoval Podvelb po oboku v nekdanjem gradu, pod katerim je peljala cesta; obok so podrli leta 1840. Zdajšnje ime kraja je nastalo po mitnini (colnini), ki so jo pobirali do konca 19. stol.; mitnica je stala ob odcepu ceste v Podkraj. Zdaj je Col krajevno središče širšega območja. Nekaj ljudi je zaposlenih v manjših podjetjih v kraju, številni pa tudi v bližnji Ajdovščini. V kraju so osnovna šola, pošta, samopostrežna trgovina, dve gostilni in več obrtnih delavnic. Kraj je izpostavljen siloviti burji. Obdelovalne zemlje je malo.

Zaradi pomembne lege med Trnovskim gozdom in Nanosom ter med Vipavsko dolino in Črnovrško planoto je bil Col večkrat prizorišče bojev med partizanskimi in okupatorskimi enotami. Zlasti hudi so bili boji med veliko nemško ofenzivo jeseni 1943 ter med nemškima ofenzivama na Trnovsko planoto oktobra 1944 in v začetku leta 1945. Na pokopališču je grobnica s spomenikom, v njej pa je pokopanih 14 borcev NOV.

PREDMEJA, 894 m, 363 preb. Razloženo naselje ob regionalni cesti Col–Lokve je dolgo 3 km in široko 1 km. Ime kraja je nastalo iz besede »meja«, kot domačini imenujejo gozd; Predmeja je torej kraj pred gozdom. Naselje sestavljajo zaselki V Grapi, Korenina, Na Hribu, Polanci, Dolina in Predmeja. Središče naselja je pri veliki dvonadstropni stavbi, nekdanjem hotelu. Na vzpetini nasproti hotela je kmečki turizem Jože Likar, v katerem so tudi prenočišča; telefon: 05/364 93 56. Vse naokrog se širi kraški svet z vrtačami, brezni, dragami in njivicami, zavarovanimi z ogradami. V širši okolici so v zavetnih legah raztresene samotne domačije; tam večkrat piha močna burja. Na Predmeji je sedež revirnega vodstva Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin, ki ima delovišča v obširnih gozdovih na planoti. Ljudje se preživljajo z gozdarstvom in živinorejo, nekaj je zaposlenih v obratu Iskra avtoelektrika, nekaj pa v Ajdovščini. Predmeja je tudi star smučarski center: že leta 1895 so bile pod Golaki prve smučarske tekme na Slovenskem. V Tihi dolini je smučarsko središče s skakalnicami, na planoti pa urejajo tekaške proge. Na vzpetini v središču naselja so pred leti postavili podružnično cerkvico Svete družine. Predmeja sodi v dostavni okoliš pošte Ajdovščina.

Leta 1999 so odprli turistično sprehajalno pot s 13 postajami »Po Dolu gor in dol«, ki pohodnike seznanja s kulturno in naravno dediščino tega območja. Pomembno poslanstvo opravlja društvo GORA, ki skrbi za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine Predmeje.

Predmeja in njena okolica sta bili med NOB prizorišči številnih bojev partizanskih enot z Italijani in Nemci. Leta 1943 sta tam delovali XXX. in XXXI. divizija NOV in POS, nekaj časa pa sta imeli sedež tudi na Predmeji. Posebno hudi boji so tam divjali septembra 1943, februarja in oktobra 1944 ter marca 1945, med nemškimi ofenzivami na svobodno ozemlje Trnovskega gozda. Nemci so na Predmeji požgali 90 hiš in pobili 77 ljudi. S Predmeje so enote XXX. divizije NOV zadnje dni aprila 1945 odšle v Vipavsko dolino ter proti Gorici in Trstu. V središču naselja stoji spomenik padlim borcem in žrtvam okupatorja iz tega kraja. Nad zaselkom Dolina ob cesti proti Colu je grobnica s spomenikom: v njej je pokopanih 367 borcev NOV, padlih na tem območju.
Na območje Predmeje se je po kapitulaciji Italije preselila kurirska postaja P-5. Kurirji so se najprej vselili v gozdarsko hišo, potem pa so se zaradi nemških vpadov večkrat selili na nove lokacije. Prvi komandir postaje na Predmeji je bil Ivan Čuk - Slavko. P-5 je vzdrževala zveze s P-7 v Gorenji Trebuši, P-8 v Gorenji Kanomlji, P-11 pri Ozeljanu, P-13 na Krasu in P-5a pri Budanjah v Vipavski dolini. Največ pošiljk so prejemali od P-8, vsak dan tudi dva do tri nahrbtnike Partizanskega dnevnika ter ga razdeljevali drugim postajam in prejemnikom na svojem območju. Na spominski plošči na veliki hiši, so podatki o kurirjih, ki so padli pri opravljanju kurirskih nalog. To so: Jakob Mikuž, Ludvik Kogej, Benjamin Kovač, Avgust Rupnik, Jože Bizjak in Anica Cotič. Podatke dopolnjujejo besede soborcev in krajanov Predmeje:
»Na vseh poteh bila je smrt v zasedi,
a vi ste vse jih prehodili
in koder padli ste, po vaši sledi
ponosnih glav v svobodo smo stopili.«

Predmeja, 848 m, 363 preb., je razloženo naselje, razpotegnjeno 3 km v dolžino in 1 km v širino ob regionalni cesti Col—Lokve. Ime kraja je nastalo iz besede »meja«, kot domačini imenujejo gozd; Predmeja je torej kraj pred gozdom. Na Predmeji, ki stoji ob robu Trnovske planote, večkrat piha močna burja; zato so gradili hiše v zavetnih legah. Naselje ima kar devet zaselkov. V središču kraja je velika stavba, nekdanji hotel, v kateri sta trgovina in gostišče. Na bližnji vzepiti stoji nova cerkvica sv. Družine. Nad zaselkom Dolina, 10 min od gostilne proti Colu, je grobnica s spomenikom; v njej je pokopanih 367 borcev NOV, padlih na tem območju.

Koča stoji na obširni jasi med Velikim Modrasovcem na severu in Malo goro (1034 m) na južni strani koče, ki spadata v južno obrobje Trnovskega gozda s skupnim imenom Čaven. Prvo planinsko zavetišče je leta 1908 uredila Ajdovsko-Vipavska podružnica SPD v najemni sobi gozdarske koče. Po 2. svetovni vojni so ajdovski planinci uredili med vojno uničeno planinsko zavetišče v gozdarski koči in ga odprli 22. junija 1947. Imenovali so ga po Antonu Bavčerju iz Ajdovščine (1905-1944), ki so ga med vojno ustrelili v Trstu kot talca. PD Ajdovščina je leta 1963 gozdarsko kočo odkupilo ter jo uredilo in opremilo kot planinsko zavetišče. V letih 1978 in 1979 so zgradili prizidek ter obnovili vse prostore; zavetišče so preimenovali v kočo. Leta 1993 so lokalno cesto prestavili izpred koče za njo ter s tem zagotovili mir obiskovalcem koče. Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od začetka maja do konca septembra. V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 40 sedežev; v dveh sobah je 10 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko.