Izlet: Koča na Golici Bohinjska Bistrica

Pot se vzpne mimo lovske koče do planinske koče.

Iz Krnice pri Zgornjih Gorjah po Geološki poti ob Ribščici.

Mimo Pokljuške luknje in čez Pokljuške Rovte na Bohinjsko ravan.

Od Šport hotela na cesto.

Vzhodno nad divjo strugo Jerečice, med zaselkoma Krniški Lom in Spodnji Zevtar, strmo in poraščeno pobočje, tudi prepadno pada do potoka, ki deli zaselka z vasjo Podjelje na zahodu, strmo in vzporedno nad strugo pa že več kot 150 let vodi Bovčánova pot. Ne še tako daleč nazaj v bližnji preteklosti je ob potoku od Podjelj do Jereke in nižje obratovalo devet lesenih mlinov in tri žage, ki jih je poganjala vodna sila.

Sledi malih, le delno prepoznanih, za tiste čase donosnih mlinskih tovarnic na vodni pogon je že težje opaziti ob strugi, mlini in žage so si sledile v smeri struge (Podjelje - Vogarjova žaga in Krištanov mlin, Jereka - Zgornji Šoklčov mlin, Spodnji Šoklčov mlin, Kosova žaga in mlin, Kovačov mlin, Košmrljov mlin in žaga, Klemenčov mlin, ter Vukčov mlin) vključno s Čučkovim (devetim mlinom) tik ob Čučkovi Tesni v vasi Bitnje, poleg zasebne elektrarne, ki zadnja desetletja obratuje na Jerečici, je bila to res bogato izkoriščena struga s številnimi malimi mlinskimi tovarnicami v lasti domačij iz vasice ob Jerečici v preteklosti.

Vodnikov razglednik (1003 m, Gospodovc), geografsko spada grič v območje Pokljuke, ki se prav tu strmo prelomi v Bohinjsko dolino. Vrh leži v osi Zgornje doline, jezera in Ukanca, vendar dovolj visok za prelep razgled, tudi čez vmesne gozdne vrhove nad dolino. Tod mimo je vse do leta 1939 vodila kolovozna pot in povezovala vasi Jereko s Koprivnikom, ter višje v smeri Gorjuš in Pokljuke. Gospodovc in severozahodni gozdni vrh Zevtar (951 m), ter zaselek Krniški Lom z razglednimi travniki nekako zaključujejo strmo pobočje nad staro Bovčánovo potjo in divjo strugo potoka Jerečica.

Zahodni rob travnika blago pada do struge potoka, kjer stezica povezuje zaselka z vasjo Podjelje med seboj. Strmo in vzporedno nad strugo vodi že pred letom 1870 zgrajena pot, ki je domačinom služila za prevoz drv in dovoz listja s predela Senožet. Pot in dvoje obračališč so v strmem pobočju zgradili delavci iz Primorske, točneje iz okolice Bovca, zato se ohranja ime Bovčánova pot, vedo povedati starejši domačini in dodajo še trditev, da na skrito stezo med okupacijo ni stopila sovražnikova noga.