Izlet: Šentjur pri Celju Tremerje (razpotje)

RESEVNA, 650 m, je hrib v slemenskem nizu Tolsti vrh—Svetina—Resevna—Rifnik—Rudnica, ki je v. podaljšek dolge gorske gube od Domžal prek Čemšeniške planine, Mrzlice, Maliča in ki se onstran Savinje nadaljuje prek Resevne do Sotle in konča na lvanščici na Hrvaškem. Del slemena od Svetine do Rifnika je naravna pregrada, ki deli vzhodni del Celjske kotline od Kozjanskega; sleme in Kozjansko pripadata v. delu Posavskega hribovja, predgorja Kamniških in Savinjskih Alp. Hrib Resevna je tako kot vse sleme zgrajen iz triasnih apnencev in dolomitov. Pokriva ga mešani listopadni gozd z nekaj iglavci, na spodnjem poseljenem delu pa so travniki in polja. Na jv. pobočju je Ajdovska jama, v kateri so našli prazgodovinske kamnite sekire in kladiva. Na ravnini okrog Podgorja pod Resevno so ugotovili ostanke rimskih stavb s kosi opeke in drobnimi pred¬meti, v vasi pa so odkrili sarkofag, v katerem sta bila zlat prstan in novec cesarja Hadrijana. Zelo zanimiva arheološka najdišča so na bližnjem Rifniku (568 m), kjer so odkrili ilirske grobove z žarami in nakitom iz mlajše kamene dobe, grobove in nasel¬bino iz starejše železne dobe, orodje in keramiko iz mlajše železne dobe itd.
Razgled. Na v. je v bližini koničasti Rifnik, proti v. in j. se širi hribovje na Kozjanskem; na sv. se nad Rogaškim podoljem dvigajo Boč, Plešivec in Donačka gora; na jz. strani je v bližini Svetina, za njo Tolsti vrh, potem pa proti Savinji in Savi vrhovi Posavskega hribovja; proti sz. vidimo Celjsko kotlino s Štorami in Celjem, za njo pa vrhove Posavskega hribovja od Maliča,do Velike planine, obzorje pa zapirajo Savinjske Alpe in Peca; na s. je v kotlini Sentjur pri Celju, za gričevjem nad kotlino se dviguje Konjiška gora, levo sta Paški Kozjak in Uršlja gora, desno pa j. stran Pohorja z Roglo.

Dom stoji malo pod vrhom na južni strani Resevne (682m), hriba na severnem obrobju Kozjanskega. PD – Šentjur je na Resevni najprej zgradilo lesen 12 m  visok razglednik in ga izročilo svojemu namenu 29. novembra 1953. Malo pod vrhom so nato postavili skromno zavetišče, ki so ga odprli 1. maja 1954. Oba objekta sta kmalu dotrajala. Leta 1961 so začeli graditi sedanji dom, ki so ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev gradili več let, vendar je že od leta 1963 dajal zatočišče obiskovalcem. Prva slovesna otvoritev je bila 20. septembra 1981 ob 30 letnici delovanja društva. Novo vodstvo, novi prijemi, novi rezutati. Leta 1991 so s prezidavami izboljšali funkcionalnost prostorov. Leta 1995 je bil položen temeljni kamen za težko pričakovani razgledni stolp z vso potrebno dokumentacijo. Leta 1996 ob 45 letnici delovanja društva in ob občinskem prazniku 21. septembra je bila s pomočjo mnogih sponzorjev čudežno slovesna otvoritev 20 m visokega kovinskega razglednega stolpa. Leta 1997 je bil nabavljen in zmontiran veliki daljnogled na žitone, kateri se nabavijo v domu. Leta 1998 je bila v dom napeljana pitna voda, prestavitev elektrike iz drogov v zemljo in napeljana telefonija z javno govorilnico. Leta 1999 je bila izdelana v domu centralna kurjava preko kmečke peči in obnovljene sanitarije.

Dom je odprt od aprila do novembra ob sobotah, nedeljah in praznikih, pozimi od novembra do aprila pa samo ob nedeljah in praznikih. Po predhodnem dogovoru sprejmejo večje skupine tudi ob drugem času.

V dveh gostinskih prostorih je 90 sedežev in dva točilna pulta. Zunaj doma je 100 sedežev. V domu je eno skupno ležišče s 13 ležišči in sobe  z  7, 6, 4, in 3 ležišči.