Izlet: Kostanjevica na Krki Blatna Brezovica

Novomeška podružnica SPD je v bližini studenčka Gospodična, na severozahodnem pobočju Gorjancev, postavila leta 1930 zavetišče z 20 ležišči; leta 1942 je bilo požgano. Na tem mestu je PD Novo mesto postavilo planinsko kočo in jo svečano odprlo 18. septembra 1949. Ker sčasoma ni več ustrezala potrebam obiskovalcev, so v letih 1973 in 1974 ob pomoči tekstilne tovarne Novoteks zgradili nov dom in ga odprli 21. junija 1975. Poimenovali so ga po narodnem heroju Vinku Paderšiču-Batreji (1916-1942), organizatorju OF v krajih pod Gorjanci. Doma se je oprijelo tudi ime "Gospodična po studenčku, ki izvira pod domom; Trdinova bajka pripoveduje o grajski gospe, ki se je pomladila, ko se je v njem umila. Leta 1984 je dom vzela v zakup Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, ta je dom preuredila in posodobila, leta 1990 pa tudi na novo opremila. Leta 1994 je potekla zakupna pogodba, z domom odslej gospodari PD Novo mesto samo. Dom je odprt od začetka maja do konca septembra, razen ob ponedeljkih in torkih, drugače pa ob sobotah, nedeljah in praznikih; za skupine ga odprejo po dogovoru tudi ob drugih dneh. V gostinskem prostoru je 100 sedežev, točilni pult; na terasi pred domom je pri mizah prostora za 100 oseb; v 4 sobah je 17 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 32 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
Dom je od 01.maja do 30. septembra odprt vsak dan razen ponedeljka in torka. Od 01.novembra do 30.aprila je dom odprt od sobote do nedelje, ter ob praznikih.

V Stični si velja ogledati znameniti cistercijanski samostan, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. ob podpori gospodov Višnjegorskih. Samostan in cerkev sta pomemben umetnostnozgodovinski spomenik. Doživela sta mnogo prezidav in povečav. Cerkev je v jedru še ohranila romansko obliko; prvo prezidavo ok. leta 1483 je doživela v gotiki, v začetku 17. stoletja pa so jo preuredili v baročnem slogu. V cerkvi je več odličnih oltarnih slik iž 18. stol. , križev pot iz leta 1766 je delo Fortunata Berganta, več renesančnih in baročnih nagrobnikov, pod baročnim korom pa renesančna nadgrobna freska iz leta 1482. Okoli dvorišča je križni hodnik, ki so ga sredi 13. stol. križnorebrasto obokali, s freskami pa okrasili v 14. in 15. stol. Pri vhodu v cerkev je vzidan figuralni nagrobnik Pankracija Turjaškega iz poznega 15. stol. Obok v. stolpa ima bogato štukaturo iz leta 1620. Samostanski kompleks je bil dokončan v 18. stol. V samostanu hranijo zbirko starih slik, v njem je tudi bogata knjižnica. Samostan je bil ves čas svojega obstoja gospodarsko in kulturno središče. Znan je Stiški rokopis, ki vsebuje več slovenskih besedil v latinski rokopisni knjigi iz okoli 1428 in okoli 1440. Iz glasbene šole, ki je delovala od 1593 do 1784, je izšel skladatelj Jakob Petelin-Gallus.